Generalni sekretar 60. Zlate lisice Tomaž Šušteršič verjame, da so organizatorji s tekmama za svetovni pokal alpskih smučark v Kranjski Gori pustili pozitiven vtis, kar je tudi edino jamstvo, da bo to tekmovanje ostalo v Sloveniji. Kljub zelo zahtevnim vremenskim razmeram so izpeljali tako veleslalom kot slalom. "Naredili smo nemogoče," meni.
Za odločne in prizadevne organizatorje ter 150 delavcev na progi je bila odpoved tekem nesprejemljiva možnost, pravi. sekretar.
"Z organizacijskega vidika ne mečemo puške v koruzo tako rekoč do zadnjega in še takrat bi dvakrat premislili, preden bi sprejeli takšno odločitev," je za STA v ciljni areni poligona v Podkorenu dejal Šušteršič.
"Takšna tekmovanja je vedno treba izpeljati, če se le da, seveda, dokler so varna tudi za tekmovalke."
Kljub res slabim vremenskim napovedim in tudi slabim razmeram so gledalci prišli, se zabavali, vztrajali, navijali za tekmovalke praktično od začetka do konca. Zlato lisico si je v dveh dneh po podatkih prirediteljev ogledalo več kot 6000 obiskovalcev, vsak dan nekaj več kot 3000.
"Tekmovalke so ocenile progo kot zavidljivo dobro pripravljeno za takšne zahtevne razmere. Tudi sam sem se večkrat dnevno spustil po progi, da sem tudi osebno preveril, v kakšnem stanju je. Ampak, kot rečeno, naredili smo nemogoče pod vodstvom vodje Janeza Slivnika, njegovega pomočnika Boštjana Anderliča in vodje priprave terena Gorazda Breganta z izkušeno ekipo kranjskogorskih smučarskih delavcev. Mislim, da smo to nalogo opravili z odliko in najbrž ni bojazni, da je ne bi mogli pripraviti še kdaj," je dodal Šušteršič.
Vodstvo tekmovanja je z izkušeno ekipo sodelavcev pripravilo progo, ki je zdržala vse tekmovalke. S petka na soboto je začelo deževati, s sobote na nedeljo pa je snežilo. Na startu je zapadlo več kot 25 cm snega. "Ta sneg je bilo najprej treba odstraniti s tako imenovane idealne linije do osnove, ki je ostala kompaktna, trda. Potem pa izdatno posoliti in poskrbeti, da je bil sneg odrinjen čim bolj na robove, da se ni kasneje valil v tekmovalno polje in, ko je bilo to opravljeno, je bilo treba samo še počakati žirijo, ki je ocenila progo kot ustrezno."
"Glavni cilj je bil tekmo ohraniti v Sloveniji. V tem trenutku ni pomembno, ali je to v Mariboru ali Kranjski Gori, ampak Kranjska Gora nudi razmere, ki to omogočajo. Zato smo lahko prepričali Mednarodno smučarsko zvezo, da je ta termin potrdila v svojih predlogih koledarjev vse do sezone 2025/26. To je bil naš prvi dosežek," je dejal.
Kar pa ne pomeni, da se lahko v prihodnje pretirano sprostijo. "Še vedno budno spremljajo vsak naš korak, v naslednjih letih bodo ocenjevali vsako tekmo. In tu bomo morali vedno pokazati sto odstotkov, kajti zanje karkoli drugega ni dovolj dobro."
Obdržati Zlato lisico v Sloveniji ni bilo preprosto, je razkril tudi predsednik organizacijskega komiteja Luka Steiner. Za tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju je po njegovem v zadnjem času precej konkurence.
Dokončnega finančnega izračuna še nimajo, vendar pa Steiner upa, da bo proračun v okviru načrtovanega - v višini dobrega milijona evrov.
"Gre za dogodek, ki je svetovnega formata, ki je mednaroden, in taki dogodki so seveda vedno precej odvisni od medijskih pravic, pomemben del proračuna predstavljajo prihodki s tega naslova, kar je seveda posebej občutljivo pri športih na prostem. Zato smo veseli tudi s finančnega vidika medijskih pravic, da sta tekmi pod streho, in da je bila kulisa, ki jo iz Slovenije pošiljamo v svet, zelo lepa kljub slabemu vremenu."
"Če tekmovanja ne bi mogli izpeljati, bi bil to finančno precej velik izziv za zvezo. Čeprav takšna tveganja poskušamo zavarovati, je to vedno nekaj, česar si ne želimo. A obenem velja, da če hočemo v Sloveniji delati vrhunske dogodke in tudi na njih ustvarjati prihodke, ki omogočajo nadaljnja vlaganja v šport, je treba to tveganje sprejeti," je še dejal Steiner za STA.
