Zgodba se tako ponavlja tudi pred Östersundom 2019, kjer bodo v četrtek razdelili prve komplete kolajn. Tudi v sezoni 2018/19 se je Jakova Faka lotila bolezen v božičnem obdobju, zaradi prehitre vrnitve na januarske tekme v Oberhofu, mnogi so mnenja, da na vzhod Nemčije ne bi smel potovati, pa bo sezono Fak spet reševal na svetovnem prvenstvu.
Tekmovalec je sicer specialist za velike tekme, a letos zmiguje z glavo in trdi, da bo zadovoljen z vsako uvrstitvijo okrog desetega mesta. Na tekmah v januarju in februarju praktično ni nastopal oziroma se je z njih vrnil na bolniško. Nato se je sam pripravljal na svetovno prvenstvo in tudi trenerji iz podatkov na daljavo težko ocenjujejo njegovo realno stanje.
Tik pred SP se Fak namreč ni odločil, da se pridružil reprezentanci na pripravah na Bavarskem, ampak je doma še obiskoval zdravnike, treniral na Pokljuki in bil s trenerjem Urošem Velepcem povezan le preko računalnika.
"Tudi sam ne morem oceniti, kako dobro je pripravljen. Vem, da mu manjkajo tekme, upam pa, da se bo iz tekme v tekmo stopnjeval in morda na koncu na tekmi s skupinskim startom vendarle že popravil formo do te mere, da bo sposoben res dobrega dosežka," je pred SP dejal Velepec, ki se predobro zaveda, kakšna je kakovostna razlika med Fakom in ostalimi.
Njegov drugi adut v izbrani vrsti je Klemen Bauer, pred leti eden od kandidatov za visoka mesta v biatlonski karavani, ki pa že nekaj sezon ne najde nekdanje forme. Predvsem se mu trese roka na strelišču. Ostala trojica v moški konkurenci, Rok Tršan, Miha Dovžan in Mitja Drinovec je v mednarodnem merilu sicer napredovala, še vedno pa trojica v prvi vrsti lovi točke svetovnega pokala in uvrstitve okrog 40. mesta.
Bauer je bil na pragu prvih stopničk v karieri.
Korak naprej so napravila tudi dekleta, saj je Slovenija v sezono startala z Urško Poje in Polono Klemenčič, normo za nastop na tekmah svetovnega pokala sta nato izpolnili tudi Nina Zadravec in novinka v biatlonski karavani Lea Einfalt, nekdanja tekačica. A ženska vrsta je daleč od dosežkov ekip, ki so jih nekoč vodile Andreja Grašič, Teja Gregorin ali pa Tadeja Brankovič.
Glede na dejstvo, da bo Urška Poje po bolezni nastopala verjetno le na štafetnih tekmah, bo za dekleta uspeh vsaka osvojena točka, saj jih Klemenčičeva, Zadravčeva in Einfaltova doslej še niso osvojile.
Favoriti prvenstva so jasni. Najboljši tekmovalec sezone in serijski zmagovalec je Norvežan Johannes Thingnes Boe, ki je praktično že osvojil svetovni pokal, saj ima pred Rusom Aleksandrom Loginovom že 334 točk prednosti. Ob omenjenih pa upajo na visoko uvrstitev na prvenstvu predvsem Francozi Simon Desthieux, Quentin Fillon Maillet, Martin Fourcade in Antonin Guigonnat. In prav na februarski severnoameriški turneji se je videlo, da je tudi Boe ranljiv, predvsem pa gre na svetovnem prvenstvu za posebno tekmo, kjer so vedno možna presenečenja.
Johannes Thingnes Boe je še povečal prednost v skupnem seštevku.
V ženski konkurenci je krog favoritinj še širši. V svetovnem pokalu sta na vrhu Italijanka Lisa Vitozzi in Dorothea Wierer, nedvomno pa je vsaj 15, morda 20 tekmovalk, ki so sposobne zmagati na vsaki tekmi in posameznice so se po poškodbah in boleznih pred sezono pripravljale izključno za SP.
A to je le tekmovalni del. Prireditelji se trudijo tudi za pestro zabavo za gledalce. Tem so v obdobju med SP pripravili City Fest z obilo zabave, v večernih urah po tekmovanjih pa tudi javno podelitev kolajn pred tamkajšnjo mestno hišo.
Zanimivo je tudi, da Östersund svetovno prvenstvo gosti že tretjič. Za slovenske tekmovalce nazadnje, leta 2008, ni bil prav srečen kraj. Najboljši dosežek je bilo šesto mesto Teje Gregorin na posamični tekmi.
Leta 1970, ko so se tam prvič zbrali najboljši biatlonci na svetu, pa je šlo še za popolnoma drug šport, takrat brez jugoslovanske udeležbe. Na sporedu sta bili le posamična in štafetna tekma, tekmovalci so streljali na 150-metrskih razdaljah z vojaško puško. Današnja malokalibrska puška se je v tem športu uveljavila šele leta 1978, obenem pa je to pomenilo prehod v nov razvoj tega športa in oblikovanje svetovnega pokala.
Na SP se pričakuje tudi nov oster udarec dopingu. Po raciji na svetovnem nordijskem prvenstvu v Seefeldu so se v tujih medijih pojavili namigi, da gre podobne racije pričakovati tudi na Švedskem. V preteklih letih je bil prav biatlon med športi, kjer je krovna organizacija prikrivala pozitivne dopinške teste.
Avstrijska policija je aprila lani zaradi domnevnega prikrivanja dopinga preiskala sedež Mednarodne biatlonske zveze. Med osumljenimi je bil tudi nekdanji predsednik IBU Norvežan Anders Besseberg, ki je 12. aprila odstopil s položaja zaradi povezav z dopingom oziroma prikrivanja dopinga ruskih športnikov. Suspendirana je bila tudi generalna sekretarka Nicole Resch. Ob korupciji naj bi vodilni na zvezi prikrili najmanj 65 pozitivnih dopinških vzorcev, a to še vedno zanikajo.
Za novega predsednika Šveda Olleja Dahlina in ugled biatlona bi bilo še kako pomembno, da prvo prvenstvo v njegovem mandatu, za nameček še v njegovi Švedski, mine brez novega dopinškega razkritja.
