Ameriški smučarji si na pripravah na tekmovanja na zimskih olimpijskih igrah v Pyeongchangu pomagajo z virtualno resničnostjo in slušalkami, ki naj bi stimulirale motorični korteks v možganih.
Medtem ko so imeli drugi smučarji pred tekmovanji na voljo le nekaj spustov, da spoznajo progo, Američani po njej trenirajo že celo leto, piše BBC.
Smučarski center Jeongseon, prizorišče olimpijskega smuka in superveleslaloma, je že lani in leta 2016 gostil svetovna pokala v alpskem smučanju, kar je ameriški ekipi omogočilo, da so progo posneli s 360-stopinjskimi kamerami. Posnetke lahko zdaj znova in znova predvajajo ter progo podoživljajo na pametnih očalih, poroča britanski medij.
Ameriški smučarski šampionki Lindsey Vonn in Mikaela Shiffrin pa si prednosti ne nabirata samo z neštetimi spusti po virtualni progi, pač pa tudi poslušata zvoke na pametnih slušalkah, ki naj bi krepile živčne poti in povezovale mišice z motoričnim korteksom - delom možganov zadolženim za gibanje. S tem naj bi povečali vzdržljivost, eksplozivnost in koncentracijo.
Da imajo smučarji občutek, kot da so zares na progi in se gibajo skupaj s pobočji proge poskrbijo tudi ravnotežne deske, ki jih športniki povežejo z ostalimi pametnimi napravami.
Ameriška smučarska reprezentanca sicer ne skriva želje po zlatu, zato so se priprav lotili z eksperimentalnimi in inovativnimi pristopi. "Vse se vrti okoli majhnih pridobitev, včasih je razlika med prvim in desetim mestom le nekaj desetink sekunde," je za BBC povedal vodja A ekip pri ameriški smučarski zvezi Troy Taylor.
Poudaril je, da je "pridobivanje spretnosti in motorično učenje sveti gral znanosti v športu, zmožnost hitrejšega učenja kot drugi pa je ključnega pomena".
Kot še pojasnjuje Taylor, so takšne inovacije pri treningu pomembne, ker je sicer težko opraviti dovolj treningov. Po t.i. pravilu 10.000 ur bi namreč vrhunski športniki morali opraviti 10.000 ur treninga za ohranitev vrhunske forme.
"Ravno zato skušamo na snegu preživeti 150 do 200 dni na leto in 'lovimo' sneg po svetu." A to ni dovolj, saj s tem smučarji dejansko opravijo le 10 do 20 ur smučanja na vrhunski ravni na leto, daleč od želenih 10.000 ur. Inovativne rešitve tako omogočijo smučarjem, da dlje časa preživijo na belih strminah, četudi virtualnih.
Vse skupaj pa je povezano s financiranjem vrhunskega smučanja v ZDA. Ameriška ekipa v alpskem smučanju namreč ni prejemnica državnih sredstev, kar pomeni, da je odvisna izključno od sredstev, zbranih od sponzorjev in donatorjev, ki pa postanejo veliko bolj radodarni ob vrhunskih rezultatih.
"Za zapolnitev vrzeli pri financiranju moramo biti izredno inovativni in pripravljeni uporabiti eksperimentalne metode in vso znanje, ki jih premorejo Silicijeva dolina, univerze in tudi pokrovitelji, da si ustvarimo prednost na globalni ravni."
