Milorad Čavić plava za Srbijo, čeprav ima tudi ameriško državljanstvo. Rodil se je namreč v Anaheimu v Kaliforniji, kjer še vedno živijo njegovi starši in kjer je preživel tudi večino življenja.
Preberite še ...
|
Nič ne morem reči. Kar je bilo, je bilo. Ničesar ne morem spremeniti, se pa lahko tolažim z dejstvom, da če že nisem olimpijski prvak, ves svet misli, da sem bil prvi. To je lepo.
Srebro na OI in dva naslova evropskega prvaka. Je za vami sanjsko leto?
To leto je bilo še boljše kot sanje. Uresničil sem vse, kar sem želel. Na OI sem upal na bron in dobil srebro. Super!
Moja realnost je pač takšna, da vsak teden spim v drugi postelji. Milorad Čavić |
|
Majica je moja stvar. To je nekaj, kar sem naredil za svoje ljudi. Tako sem jim izrazil svojo podporo.
Po olimpijskih igrah sem si za prvi cilj zadal, da premagam Michaela Phelpsa. Danes ne bi več plaval, če ne bi bil prepričan, da to zmorem. Ne vem sicer, kaj bo on naredil na SP 2009 v Rimu, ampak vem, da bom jaz plaval hitreje od svetovnega rekorda.
Črno-beli Milorad
|
Čavić se v Srbijo vedno rad vrača, tam pa bo dočakal tudi leto 2009. Rad si ogleda tudi kakšno nogometno tekmo. Že vse življenje je zvest navijač Partizana. |
Mislim, da kaj takega ni več možno, ker je šel razvoj predaleč. Tudi meni so bile bolj všeč lanske kopalke, kajti letos so šli prek vseh meja. To niso več kopalke za plavanje, ampak za triatlon. Upam, da bodo na sestanku Mednarodne plavalne zveze februarja postavili določene meje.
Kaj mislite o slovenskem plavanju?
Težko karkoli rečem, ker ne vem, kakšen sistem imate. Imate pa izvrstne plavalce, kot so Mankoč, Isakovičeva, Tahirovič, Markič ... To so velika evropska imena.
Po olimpijskih igrah sem si za prvi cilj zadal, da premagam Michaela Phelpsa. Milorad Čavić |
|
Ne vem – dokler bom imel rad to, kar počnem. Po eni strani si sicer želim, da bi imel v svojem življenjuveč stalnosti in da bi že jutri vse končal. Po drugi strani pa imam še visoke cilje, ki jih želim uresničiti.
Vam torej življenje plavalne zvezde ni najbolj všeč?
To ni lahko življenje, a hkrati tudi ni slabo. Težava je le v tem, da ves čas potujem in nimam nekega ravnotežja. Moja realnost je pač takšna, da vsak teden spim v drugi postelji. To je tudi razlog, da nimam resne zveze. Ne zdi se mi pošteno, da bi se na koga vezal, pa se mu ne bi mogel stoodstotno predati.