Glede na status obeh ekip - čeprav imajo v ljubljanskem klubu zadnje čase precej več težav kot v novem jeseniškem, ki stopa po poti nekdanjega, pod okriljem katerega so dosegli vse dosedanje uspehe do letos - in glede na to, da so Ljubljančani igrali v ligi Ebel, Jeseničani pa v nižjem tekmovanju INL, je bila vloga favoritov pred finalom na strani zelenih.
A rdeči so hitro pokazali, da jih teorija ne zanima. Borbenost na ledu, sistem igre, ki je onemogočil razglašene tekmece, vztrajnost in nenazadnje pomoč navijačev, ki so na obeh tekmah v Podmežakli spomnili na stare dobre čase - vse to je tehtnico prevesilo na stran gorenjske ekipe.
Ljubljančani so bili bledi, neučinkoviti in le na eni tekmi dosegli več kot en gol. Tisto so tudi dobili, za kaj več pa bi morali imeti tudi bolje urejeno klubsko sredino. Pomanjkanje tekem in treningov, pogajanja z vodstvom kluba o zaostalih obveznostih, predlog za prisilno poravnavo kluba s trimilijonskim dolgom do velikega števila upnikov, med katerimi so tudi številni še aktivni hokejisti, pač ni pripomoglo k temu, da bi se akterji na ledu lahko posvetili samo hokeju.
"Zanesljivo ne moremo biti zadovoljni, na koncu je zmagala boljša ekipa. Imeli so večjo željo, pokazali so to na ledu. Čestitke, pri nas pa so res bile težave, a to ni razlog za to, kar se je dogajalo. Krivi smo si predvsem sami," pravi kapetan zeleno-belih Aleš Mušič in dodaja: "To, kar se kaže v klubu zdaj, je lahko pozitivno. Videli bomo, kaj se bo v naslednjih dneh in mesecih uresničilo in upam, da bo šlo na bolje."
Jeseničani ostajajo na trdnih tleh
Medtem ko bo v naslednjih tednih in mesecih v Ljubljani predvsem čas za reševanje kluba in razmislek o prihodnosti, so se pri novem jeseniškem klubu nanjo že pripravili. Kljub osvojenemu naslovu in evforiji, ki je zavladala na polnih tribunah po jubilejni deseti zvezdici za jeseniški hokej v samostojni državi, predsednik kluba Anže Pogačar na stvari gleda umirjeno.
"Nismo si niti predstavljali, niti sanjali o tem. A skozi mesece je postalo realnost. Očitno je naša pot prava, transparentna, realna, z medsebojnim zaupanjem in držanjem dogovorov. Navijači se vračajo, vse to počnemo zaradi njih. Hvala pokroviteljem, največja hvala pa igralcem, ki so v to verjeli. To ni profesionalna ekipa, nekateri so v službi, nekateri študirajo; zato iskrena hvala vsem." O morebitnem sodelovanju v ligi Ebel pa pravi: "Upam, da bo prihodnost svetla, upam, da bomo nadaljevali po taki poti. Liga Ebel? Če je denar, ni težav, če pa ga ne bo, ne bomo igrali v Ebel. Rad bi, da to, kar obljubimo, tudi velja."
Brus: Vsekakor zasluženo
Kapetan Miha Brus je s soigralci delil veselje na ledu, obenem pa tudi ocenjeval doseženo. "Zasluženo smo prišli do naslova prvaka. Mogoče smo bili majčkeno boljši na vseh tekmah, si bolj želeli ... kaj pa vem, vsekakor pa zasluženo. Ekipa je zmagala, delali smo, kar smo se zmenili. Dihali smo eden za drugega. Ponavljali smo si: samo mirne glave, mirne glave. Obramba, disciplina in borba eden za drugega so ključ do uspeha."
Klubske sezone je tako vsaj na ledu konec, zdaj bo povsem v ospredje stopila reprezentanca, ki si je že v teh dneh delila jeseniško dvorano za treninge in tekme. V sredo so jeseniški ljubitelji hokeja doživeli dvojen spored, najprej so videli zmago Slovenije, potem - v precej bolj polni dvorani - še slavje svojih hokejistov.
Zdaj je na potezi Ljubljana, najprej s sklepnimi pripravami in zadnjo domačo pripravljalno tekmo z Avstrijo, potem pa tudi pisarna kluba iz Tivolija, ki bo morala storiti vse, da bi bili boji med zmaji in železarji spet tako napeti, negotovi in kakovostni kot nekoč, ter da bodo z dobrim hokejem napolnili tudi v tej sezoni vse bolj prazne tribune v Tivoliju.
