"Res lepi občutki. Če medalje ne bi bilo, če bi osvojili dve ali tri peta mesta, za to v enem tednu ne bi vedel nihče. Vedel sem, da medalja mora biti in da bo, če se bo dalo, zlata. Za to smo se pripravljali in se zato izogibali navijačem, novinarjem in tudi Tino izolirali od vsega, olimpijski prvak se mora psihično pripraviti. Največji del je psihična priprava, da zdržiš vse to," je po finalu olimpijskih iger v Rio de Janeiru razlagal trener Marjan Fabjan ter obenem razložil, zakaj se Tina Trstenjak v zadnjih mesecih skoraj ni pojavljala v javnosti.
Štiri leta, pa tudi že pred tem, sta delala za olimpijsko zlato in za to, da ji je danes na vsaki tekmi lahko rekel: "Greva do konca. To sem na vsaki borbi ponovil. Vedno sem rekel, to je ena zadnjih borb, ko se moraš potruditi in zmagati," pravi trener, ki se drži načela: "Delaj in bodi tiho."
Na Lopati pri Celju velja le garanje in trda disciplina, ki gre do te mere, da je Fabjan za številne kontroverzen in deležen tudi kritik in obsojanj. A olimpijski uspehi, in posel trenerja so medalje, mu dajejo prav. Po drugi strani pa ni zahteven le do svojih borcev, ampak tudi do sebe. "Tudi za mene je bilo to veliko breme. Imel sem velike probleme s pritiskom in morda sem malo star in tega ne znam prenesti. A ko se tekmovalec odloči, da hoče medaljo, da bi rad zlato, mu je treba pomagati, mu izpolniti želje, a biti strog in dosleden."
Tudi sam je imel pred tekmo zaradi velikih želja in pritiska resne zdravstvene težave. "Zjutraj sem se zbudil ob štirih, imel 185 pritiska in ga zbijal do sedmih. Tukaj so me tudi v preteklih dnevih vsi spraševali, kaj je z mano, saj sem imel težave že prej na letalu, pa na poti do letala in tudi tukaj v olimpijski vasi."
Zlatar še drugič dočakal zlato
A Fabjan, po poklicu zlatar, je dočakal še drugo zlato kolajno svojih varovank: "Saj to najbolj 'paše' k mojemu poklicu." Zanj sta obe posebni, a poudarja, da gre za dve zgodbi in da bi se o vsaki dalo napisati svojo knjigo. Danes je v dvorani Carioca 2 razkril tudi, da je še lani obstajala možnost, da bi na OI še enkrat nastopila tudi Urška Žolnir. "V Izoli sem jo vprašal, če ima še željo. Rekel sem ji, da medaljo lahko še vedno osvoji, vendar v kategoriji višje in da bo nekakšen lider v ekipi. Gledala sva se teden dni, bil je torek, ko sem vprašanje ponovil, Urška pa se je odločila, da se predvsem zaradi svojih poškodb ne bo več borila."
S tem je na prvo mesto stopila Tina Trstenjak, a Marjan Fabjan izpostavlja, da je končna odločitev vedno pri tekmovalcu in da je bilo pomembno, da je Trstenjakova v Londonu sodelovala v sparingu Žolnirjeve. "Podobno vlogo ima zdaj tukaj Klara Apotekar. Klara zdaj gleda igre in je tukaj za sparing. Morda bo z mano na naslednji olimpijadi. Ne vem, ali bo ali ne. Je kandidatka, mora začeti delati, treba ji je tudi oprati glavo, da dobi željo. Če tega ne bo naredila, bomo pač naredili križ čez," brez dlake na jeziku še dodaja 58-letni Celjan, ki napoveduje prestrukturiranje kluba za naslednje štiriletno obdobje. Tudi sam zase še ni prepričan, ali bo še enkrat šel v ves olimpijski pritisk in stres.
Vsi, ki ga poznajo, pa so prepričani, da bo le težko iz rok spustil vajeti slovenskega juda. Morda potrebuje le nekaj dni dopusta, da si premisli, ali pa tudi malce daljši premor, da si napolni baterije, kot to predvideva tudi za Trstenjakovo.
Pred tem bosta v Riu nastopila še dva njegova tekmovalca. "Miha Žgank lahko preseneti. Ana Velenšek pa ima strgano sprednjo in stransko križno vez. Bila je odlično pripravljena, zdaj pa smo to na nek način rehabilitirali, a en napačen gib in odnesli jo bodo z blazine."
