Ne glede na to, ali bo Slovenija peta, šesta ali morda celo sedma, je dejstvo, da je uvrstitev države z vsega dvema milijonoma prebivalcev med osem na svetu, lep dosežek. Tako kot na vseh velikih tekmovanjih v zadnjih desetih letih pa bo ostalo malo grenkega priokusa, saj je imela Slovenija na dosegu še višjo uvrstitev.
Direktor reprezentance Matej Avanzo je po zadnji tekmi proti ZDA razkril nekaj zanimivosti iz slovenskega tabora. Uvrstitev med osem na svetu je ocenil kot uspeh, priznal je, da je med selektorjem Juretom Zdovcem in igralci potekal "košarkarski dvoboj" o sistemu igre, zahvalil se je Goranu Dragiću za udeležbo, spregovoril o strateški usmeritvi Košarkarske zveze Slovenije glede visokih oziroma naturaliziranih igralcev ter obljubil, da bo Slovenija tudi na naslednjem velikem tekmovanju, Eurobasketu 2015, napadala najvišja mesta.
"Smo na pravi poti"
"Če se spomnite Božidarja Maljkovića in njegovega prvega leta za krmilom slovenske reprezentance, ni bil najbolj priljubljen. A spremembe sistema igre prinesejo takšne zadeve. Naš cilj za to prvenstvo je bil pomladitev reprezentance in postavitev temeljev za naslednje veliko tekmovanje," pravi Avanzo.
"Tako kot Božo prvo leto ni bil najbolj priljubljen med igralci, je tudi med Zdovcem in igralci potekal neke vrste košarkarski dvoboj o sistemu igre. A najbolj pomembno je, da so tudi igralci tekom prvenstva ugotovili, da smo na pravi poti, zato se že veselimo evropskega prvenstva 2015," dodaja direktor.
Na stotine otrok zaradi Gogija
Najboljši mož Slovenije je bil Goran Dragić. "Po tekmi z ZDA sem se mu iz srca zahvalil, da se je udeležil svetovnega prvenstva, čeprav mu tega ne bi bilo treba in verjetno mu ljudje to ne bi zamerili. Goran se sploh ne zaveda, kaj pomeni njegova prisotnost na parketu. Ne samo za reprezentanco, on je zaslužen, da se vsako leto v Slovenije na stotine otrok vpiše v košarkarske šole," je dejal Matej Avanzo in dopolnil, da bo starejši od bratov Dragić po tej sezoni najverjetneje zapustil Phoenix in si poiskal novo sredino v ligi NBA.
Od novega delodajalca bo zagotovo odvisna udeležba Gorana Dragića na Eurobasketu 2015, pred tem pa bo morala Košarkarska zveza Slovenije rešiti še eno težavo, ki jo ima in ki bo reprezentanco spremljala tudi v prihodnje. Sloveniji primanjkuje visokih igralcev, tako na poziciji štiri kot pet, glede na to, da je na prvenstvih dovoljen le en naturaliziran košarkar, pa se bo treba odločiti med Mirzo Begićem in Alenom Omićem. "Begić nas je že pred časom prosil, da bi si vzel kakšno prosto poletje. Ob tem ni nikoli omenil, da ne bi več igral za Slovenijo. Zato se bo moralo vodstvo košarkarske zveze temeljito lotiti tega problema in ga rešiti čim prej," pravi Avanzo.
"Naslednji korak mora biti medalja"
Ob zahvali Goranu Dragiću direktor reprezentance ni mogel mimo slovenskih navijačev, ki so bili v Španiji poleg Fincev in Litovcev najbolj množični. Tako kot so priznali vsi igralci, so navijači šesti igralec na parketu, prav zaradi njih pa ima Slovenija tudi odlično pogajalsko izhodišče na Evropski košarkarski zvezi (Fiba Europe), ko je govora o lokaciji igranja. Ker ima Fiba Europe od njih tudi ekonomski učinek, je zelo verjetno, da bo Slovenija naslednje leto predtekmovanje na EP igrala v Zagrebu.
Kot je prepričan Matej Avanzo, bodo junaki čez eno leto znova napadali medaljo. "Po osamosvojitvi smo se borili, da smo prišli med 16 v Evropi. Zdaj smo se ustalili med osem v Evropi in na svetu. Naslednji korak mora biti medalja, ki sem prepričan, da nam jo privošči vsa Slovenija," dodaja Avanzo.
Novi krvniki na velikih turnirjih
Upajmo torej, da 2015 ne bo še ena letnica, ki se je bomo spominjali kot zamujene priložnost. Od leta 2005, ko se je z evropskim prvenstvom v Srbiji začel slovenski navijaški bum, ima Slovenija vsakič enega krvnika, ki jo je ustavil tik pred kolajno oziroma zaključnimi boji. V Beogradu je bila to Nemčija, na Japonskem 2006 Turčija, v Španiji 2007 Grčija, na Poljskem 2009 Srbija, na SP 2010 znova Turčija, v Litvi 2011 Španija, v Sloveniji 2013 Francija in tokrat Litva v Las Palmasu de Gran Canarii.
