Prvi nosilec olimpijskega odličja v kakšnem zmskem športu je bil Šved Ulrich Salchow, ki je na poletnih – ja, prav ste prebrali – poletnih olimpijskih igrah leta 1908 v Londonu slavil v umetnostnem drsanju. Zimskih OI do leta 1924 (Chamonix) seveda še niso prirejali in Salchow je z zmago odšel v zgodovino.
Popularnost Ulricha Salchowa kot kaže ne pojenja tudi v novejši zgodovini. Po njem se imenuje nek angleški bend, ki si je nadel ime Quad Throw Salchow. TUKAJ lahko preverite, če zvenijo vsaj približno tako lepo, kot je lepo drsal švedski mojster.
Postavni Šved je med leti 1901 in 1911 kar desetkrat postal svetovni prvak v umetnostnem drsanju, čemur je dodal še devet evropskih naslovov, a obstaja še ena stvar, po kateri se ga navdušenci nad umetnostnim drsanjem spominjajo še danes. Le leto po prvi zlati kolajni na OI je na enem izmed tekmovanj namreč izvedel skok, ki še dandanes nosi ime po njegovem priimku – salchow. Kako izgleda si poglejte v videu, v bistvu pa gre za ritenski skok, pri katerem se drsalec odrine z eno in pristane na drugi nogi, v zraku pa naredi obrat.
Čast poimenovanja prvine po drsalcu je kasneje doletela zgolj tri umetnike - Norvežana Axla Paulsena (axel), Avstrijca Aloisa Lutza (lutz) in Nemca Wernerja Rittbergerja (rittberger). Švedski mojster kljub temu ni imel sreče, da bi svoj olimpijski naslov še kdaj ubranil. Leta 1912 v sicer »zimskem« Stocholmu umetnostnega drsanja ni bilo na sporedu poletnih OI, tako da mu je zadnja možnost ostal Antwerpen osem let kasneje. Načrtovane zlate kolajne ob slovesu od športa kljub temu ni uspel doseči, saj ga je polomil ravno pri »svojem« salchowu in končal kot četrti.
Po odhodu z ledenih poloskev je bil Salchow dolgo časa predsednik Mednarodne drsalne zveze (ISU), natančneje med letoma 1925 in 1937. Drsalni svet ga je za vedno izgubil pri 71 letih, svoje zadnje ure pa je preživel v domačem Stockholmu, kjer mu toliko let prej niso želeli prirediti tako želene preizkušnje v umetnostnem drsanju …
Poglejte si strokovne nasvete o izvedbi prvine salchow:
