Na seji je bilo sicer sprva od 25 članov s pravico glasovanja prisotnih 15, na koncu je bilo glasov 17, vse točke dnevnega reda pa so obravnavali hitro in brez zapletov.
"Država bi morala narediti po vzoru Madžarov: ti in ti so prioritetni športi in potem sprejeti zakon, da se preko podjetij, ki delujejo v Sloveniji, del sredstev teh podjetij namenja za donacijo, ne za sponzorstvo. Madžari še z enim milijonom več kot mi so res naredili pogon: imajo zaposlenega Finca, ki trenira sto sodnikov, nekega Američana imajo v šoli kot učitelja, otroci trenirajo hokej in se učijo samo angleško, naredili so nekaj novih dvoran ... Z dvema milijonoma, torej še enkrat več kot imamo mi v Sloveniji, se da narediti kar precej," je po končani seji 40. redne skupščine v pogovoru s sedmo silo dejal predsednik HZS Matjaž Rakovec.
"Sanacijski načrt naj bi bil pokrit do leta 2023. A s tem se ne obremenjujem, bistveno je, da nam zaupajo. Pred leti so nam povedali, da primanjkljaj ni vzdržen in da je potrebna likvidacija. Potem smo naredili zelo optimističen sanacijski načrt, zdaj smo ga še malo popravili. Bistveno je, da zadostiš kriterijem in vidiš, da je izhod na koncu ulice. Bistveno je, da imamo načrt, dobavitelji nam verjamejo, ni bilo izvršb, skratka, stvari tečejo," je o finančnem stanju zveze dejal Rakovec.
Negativni društveni sklad trenutno znaša 931.000 evrov, že med sejo skupščine pa so prisotni lahko slišali tudi oceno revizorke, ki je izdala pritrdilno mnenje, da računovodski izkazi HZS predstavljajo pošteno predstavitev finančnega stanja zveze v letu 2015.
Rakovec je poudaril, da sanacijski program poteka po načrtu, da je v zadnjih štirih letih na HZS poslovanje vselej pozitivno, res pa je, da je zdaj zmanjšan prispevek države, zaradi lanskega neuspešnega nastopa na SP elitne skupine pa je za tretjino manj tudi sponzorskih sredstev. Na skupščini so zato obravnavali in sprejeli tudi revidirano letno poročilo HZS za leto 2015 in nov finančni načrt za leto 2016.
"S takšnim negativnim društvenim skladom se da poslovati, potrebno pa je veliko telovadbe, a je računica preprosta, če imaš dobre dobavitelje. Mi imamo dober milijon na leto prihodkov, negativnega sklada je 930.000 evrov. Zmanjšujejo se kratkoročne obveznosti in obveznosti do dobaviteljev. Ne želimo zmanjševati dejavnosti v hokeju, veliko pa nam pomeni tudi mednarodna pomoč in organizacija, da vsako leto dobimo en turnir," je o glavni težavi večine športnih zvez, denarju, razmišljal predsednik HZS.
"Igralski kader je, a gredo raje v kolikor toliko urejene razmere. Močno upam, da bo Slaviji že letos uspelo, da začnejo tekmovati. Treba bo začeti dobivati ljudi, Štajerska bi morala imeti enega ligaša, Gorenjska najmanj dva, Ljubljana najmanj enega. Na Jesenicah, kjer so imeli lani proračun 200.000 evrov, so zdaj ugriznili v dvakrat večje finančno jabolko. In so že pripeljali selektorja, morda bo zaradi njega na Jesenicah igral tudi kdo, ki bi se sicer odločil za tujino," pa je o novem tekmovanju, alpski ligi, kjer naj bi bi imeli vidno vlogo tudi jeseniški hokejisti, dejal Rakovec.
Izpostavil je tudi državno prvenstvo, ki naj bi potekalo podobno kot doslej, tudi s sodelovanjem srbskih in hrvaških klubov, v mlajših konkurencah se za sodelovanje s slovenskimi klubi zanimajo predvsem klubi z avstrijske Koroške in Štajerske.
