Leta 1998 je na olimpijskih igrah v Naganu norveški smučarski tekač Bjoern Daehlie seveda, kot je bilo že v navadi, čakal v cilju na podelitev kolajn, po tem ko je še enkrat več pometel s konkurenco in zmagal na preizkušnji na 10 kilometrov. Edina težava je bila, ker je bilo treba čakati res dolgo, saj je bil na progi še vedno pogumni Kenijec Philip Boit. Organizatorji bi podelitev seveda že davno izpeljali, če ne bi Daehlie na vse pretege vztrajal, da si želi v cilju pričakati Boita in ga vzpodbujati do konca. Mu seči v roko in na koncu še objeti. Velikan.
Bjoern DaehlieV bistvu sem bil v mlajših letih smučarski skakalec, ampak sem bil vedno na zadnjih straneh rezultatov in kakšnih podelitev nagrad in tako sem začel s teki.
Daehlie je na OI skupno osvoijl 12 kolajn, v svetovnem merilu pa je zbral nič manj kot 17 naslovov. Zanimivo, da je v svetovnem pokalu prvič zmagal decembra leta 1989 v Salt Lake Cityju na 15 kilometrov klasično, in to ravno na prizorišču, kjer se je na OI želel pred osmimi leti posloviti od belih prog, a mu je načrte prekrižala poškodba. Potem se je začel plaz kolajn, ki se je nadaljeval na OI v Albertvillu, kjer je bil Daehlie zlat 15 in 50 kilometrov prosto ter v štafeti. Domači Lillehammer leta 1994 kljub dvema zlatima kolajnama ni bil srečen zanj, saj so Norvežani klonili v štafeti, kar je Daehlieja močno prizadelo.
Kot pravi šampion se je kljub temu vrnil še močnejši in osvojil dva svetovna pokala (1995 in 1996), v Naganu pa je s trema zlatima kolajnama zasedel sam vrh večne razpredelnice najboljših športnikov v zgodovini zimskih OI. Osem olimpijskih zlatih medalj in štiri srebrne, med skupno 27 medaljami z največjih tekmovanj pa je ob osmih naslovih olimpijskega prvaka tudi devet zlatih medalj s SP. Kako mu je vse to uspelo?
"Smučarski teki so bili del mojega življenja," se je v enem izmed intervjujev spomnil Daehlie. "V bistvu sem bil v mlajših letih smučarski skakalec, ampak sem bil vedno na zadnjih straneh rezultatov in kakšnih podelitev nagrad in tako sem začel s teki. Uspelo mi je, našel sem svoj način treniranja - vedno sem bil zaljubljen v treniranje. Veliko sem vadil in tako mi je uspelo."
Daehlievo slavje v teku na 50 kilometrov - Nagano (1998):
