''Britanski tenis je kot londonski avtobus. Noben ne pride celo večnost, nato pa dva naenkrat,'' je pred zgodovinskim dnem za britanski tenis zapisal igralec dvojic Ken Skupski. Otočani bi lahko prvič po letu 1936 dobili domačega zmagovalca v All England Clubu.
Reuters
Andy Murray resda ni Anglež, a na teniškem igrišču Wimbledona Škotu tega nihče prav nič ne zameri, saj celotna Velika Britanija na domačega zmagovalca na sveti travi čaka že neverjetnih 76 let. V zadnjih štirinajstih dneh se je na igrišča All England Cluba zgrinjala truma obiskovalcev, ki so bučno spodbujali domačega favorita in mu pomagali, da postane prvi Britanec po letu 1938, ki bo nastopil v finalu najbolj prestižnega grand slama v teniški zgodovini. Zelenica zunaj osrednjega igrišča, ki nosi ime Henman Hill po nekdanjem britanskem teniškem igralcu in večnemu favoritu, a nikdar zmagovalcu, Timu Henmanu, se je za to priložnost preimenovala kar v Murray Hill.
Murray pa ni edino britansko železo v ognju, saj imajo svojega kandidata za zmago tudi v finalu dvojic. Jonathan Marray je v navezi z Dancem Frederikom Nielsenom pripravil prvovrstno presenečenje, saj sta v polfinalu ugnala branilca naslova in najboljša tenisača pri dvojicah zadnjih let Mika in Boba Bryana. Čeprav Marray zatrjuje, da do Velike Britanije ne čuti posebnega patriotizma, pa ga je njegov partner na igrišču vseeno označil za tipičnega Britanca. ''On je eden nabolj britanskih Britancev, kar sem jih kdaj srečal. Njegov naglas, kretnje, skodelice čaja, vse. Vprašajte ga, kaj si je kupil v trgovini s spominki in videli boste, o čem govorim'' je povedal Nielsen. Marray si je namreč kupil čajnik, nekaj skodelic in čajnih prtičkov v višini 75 funtov.
Pogled nazaj v zgodovino...
EPA
Zadnji Britanec, ki mu je uspelo zmagati na turnirju v Wimbledonu, je legendarni
Fred Perry, ki je leta
1936 z rezultatom 6:1, 6:1, 6:0 ugnal Nemca
Goffrieda von Cramma. Anglež je v karieri osvojil osem turnirjev za grand slam, v Wimbledonu pa je slavil trikrat, in sicer od leta 1934 do 1936. Zadnji britanski finalist v All England Clubu je bil
Bunny Austin, ki ga je leta 1938 premagal Američan
Don Budge. Zgodba britanskih tenisačev pa ni prav nič drugačna v konkurenci dvojic. Zadnjič so se zmage veselili davnega leta 1936, ko sta slavila
Pat Hughes in
Raymond Tuckey. Štiriindvajset let kasneje sta v zadnjem finalu za Veliko Britanijo zaigrala še dva domačina,
Mike Davies in
Bobby Wilson, ki pa prestižne lovorike nista uspela osvojiti.
Murray računa na podporo domačih obiskovalcev
Reuters
''V nedeljo bom potreboval vso njihovo pomoč, saj me čaka velik izziv proti Rogerju Federerju v finalu grand slama, in to v Wimbledonu. Upam, da bo publika stala za menoj. Do zdaj je bilo odlično. Zelo so mi pomagali v težkih trenutkih na dvobojih,'' je povedal Murray. Veliko podpore pa je bil Škot deležen tudi na socialnem omrežju twitter. ''Zadnjič je Britanec pri posameznikih ali dvojicah slavil leta 1936. Murray in Marray sta le še zmago oddaljena'' je zapisal tenisač Rik de Voest. ''Če obstaja nekdo, ki si finale zasluži bolj kot Andy Murray, potem so to britanski navijači,'' pa je dodal bosanski tenisač Amer Delić.
Sampras: ''Navadil sem se že, da Roger podira moje rekorde''
Roger Federer je le še eno zmago oddaljen od izenačenja rekorda Peta Samprasa, ki je na Wimbledonski zelenici slavil sedemkrat. ''Navadil sem se že, da Roger podira moje rekorde,'' je povedal Sampras, ki bo v primeru zmage Švicarja izgubil še en rekord. Federer ga bo zamenjal na vrhu seznama igralcev, ki so na prvem mestu lestvice preživel največ tednov. Američan ima namreč samo en teden prednosti. Švicar je njegov rekord štirinajstih grand slamov presegel prav v Wimbledonu leta 2009, obračun pa si je v živo ogledal tudi Sampras.
''Roger je v Wimbledonu vedno favorit. In vedno bo. Zaradi njegove igre in mirnih živcev. Andy ima možnost, a na plečih nosi sanje in upanje celotnega naroda. Roger je favorit, a lahko se zgodi marsikaj, če bo Andy dobro serviral in igral agresivno.
EPA
Če bo pasiven, potem bo Roger zlahka zmagal. Moral bo tvegati,'' je povedal Američan, ki ne verjame, da bo v primeru zmage to zadnji naslov za Švicarja v All England Clubu. Eden redkih rekordov Peta Samprasa, ki bo verjetno še nekaj časa ostal nedotaknjen, pa je šest zaporednih sezon, ki jih je končal na prvem mestu lestvice ATP (1993-1998). Federer je sezono kot prvi do zdaj končal petkrat, a ne zaporedoma. (2004-2007, 2009).
