Proti vam je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) sprožila disciplinski postopek zaradi suma dopinga. Vaš komentar?
Ne vem, kaj naj rečem. Izjemno sem razočaran nad samim sistemom, ki deluje v kolesarstvu. Konkretno, kako določajo osumljence, oziroma koga se šteje za grešnika. Sistem spremljanja krvnih vzorcev je popolnoma napačen. Če eden odstopa, kakor se je zgodilo pri meni, in to zaradi bolezni, za katero imam tudi zdravniško potrdilo, si že osumljen jemanja nedovoljenih poživil. Tega, da sem bil bolan, ne priznavajo. Kot kaže, ne bi smel biti bolan.
Torej sploh niste padli na doping testu?
Pri meni konkretno gre za sum, sam nikoli nisem padel na doping testu. Pri meni je odstopal test krvi od vzorca. Gre za nihanje, ki po njihovem mnenju ni prišlo zaradi naravnih stvari. Pri meni so leta 2008 nenapovedano opravili 20 kontrol in dobili krivuljo, kako se giblje hemoglobin in druge vrednosti. Določili so pravilo, da vrednosti do konca življenja ne smejo odstopati za določen odstotek. Moj test je odstopal za več odstotkov, kolikor je bila meja, ne upoštevajo pa, da je v enem letu lahko kolesar bolan več, v drugem manj, da različno veliko nastopa … Če bi se običajen človek desetkrat na leto testiral, bi se videlo, kako mu te vrednosti skačejo, nam pa ne smejo.
Zdravniško potrdilo, da ste bili bolni, ste imeli, a ga niste poslali na UCI. Bi bilo kaj drugače, če bi ga poslal na Mednarodno kolesarsko zvezo?
Slabo sem se počutil na dirkah, ugotavljali smo, kaj je narobe. Ugotovili smo bolezen, zato mi je zdravnik v Sloveniji napisal zdravniško potrdilo, ki sem ga odnesel zdravniku v klub. Dejal sem, da so rezultati nizki in naj ga, če meni, da je nujno, pošlje naprej na UCI. Zdravnik je rekel, da se mu ne zdi smiselno to pošiljati naprej. Menim da, če bi potrdilo takrat takoj poslal naprej, bi bilo mogoče kaj drugače.
Glede sistema ugotavljanja dopinga je v kolesarskih vrstah slišati številne pritožbe. Zakaj kolesarji ne stopite skupaj in kaj ukrenete proti temu?
V bistvu je v kolesarstvu tako, da nikoli ne znamo stopiti skupaj. Vedno so eni za določene stvari, drugi proti. Po mojem mnenju so krivi delodajalci, ki vedno podležejo pritiskom mednarodne kolesarske zveze. V klubu so mi zatrdili, da me zaenkrat ne bodo suspendirali, kar pa lahko pomeni, da jih UCI ne bo želel več prijaviti na kolesarske dirke. Na ta način dosežejo suspenz kolesarja, pa čeprav jim ne dokažejo jemanja nedovoljenih poživil. Tako si oni očistijo roke, vsa umazanija pa ostane na rokah delodajalcev.
Obstaja kakšna možnost, da vas vseeno vidimo na Giru? V zadnjem času ste pokazali izredno formo.
Ne. Mislim tudi, da nikoli več ne bom dirkal na tekmah. Moja kariera je po vsej verjetnosti končana.
Boste poskušali oprati svoje ime? Kakšni bodo vaši prvi koraki?
Ne vem, kako se tem stvarem streže. Najprej se bom moral seznaniti. Poklical bom nekaj prijateljev, ki bolje poznajo, za kaj gre.
Boste stopili v stik z drugimi našimi športniki, ki so se soočili z obtožbami jemanja nedovoljenih poživil?
Ne. Bolj sem imel v mislih kakšne menedžerje, odvetnike. Drugi športniki mi ne morejo pomagati. Pomagajo mi lahko le ljudje, ki se s tem ukvarjajo.
