Šport
49 ogledov

V slovenskem smučanju ni enotnosti

Aleš Gorza ima za seboj daleč najslabšo sezono. Sam pravi, da pogreša homogeno d Žurnal24 main
Slovensko smučanje, z izjemo Tine Maze, ki trenira s svojo ekipo, se je znašlo v krizi. Kje je izhod? Stroka in tekmovalci so si enotni. Potrebujemo poenotenje, tega pa v Sloveniji ni, vsak dela zase.
NE SPREGLEJTE:
V drugem delu članka sledi pogovor o tem, ali so slovenski smučarji usvojili tehniko najboljših, Ante Kostelić pa je slovenskim smučarjem očital, da z glavo niso pri smučanju in da se ne trudijo dovolj. Massi se strinja in pravi, da Tina Maze na OI v Torinu ni dobila kolajne, ker ni trenirala v slabih pogojih.

V oddaji Omizje so strokovnjaki, trenerji in tekmovalci iskali vzroke za neuspehe v slovenskem alpskem smučanju. Še posebej bodejo v oči tehnične discipline, slovenski veleslalomisti v vsej sezoni niso osvojili niti točke.

Glavna težava, s katero se sooča slovensko smučanje, je po mnenju našega najboljšega velesalomista v zadnjih letih Aleša Gorze pomanjkanje števila trenerjev. "Vsaj z moje strani na treninge ni bilo pripombe. Imeli smo najboljše pogoje, tudi na Novi Zelandiji, kjer smo trenirali na strmih, težkih terenih. Težave so bile s številom ljudi, ki so nam pomagali voditi trening. En trener ne more skrbeti za sedem tekmovalcev in še krožiti vsako vožnjo," pravi Gorza.

V zadnjih dveh sezonah sem pogrešal homogen način dela ekipe. Pri nas ni prave komunikacije, ne med trenerji, ne med trenerji in tekmovalci. Pred sezono sem bil vseskozi pod vodstvom glasnega trenerja za tehnične discipline Pavlija Čebulja, med sezono pa pod vodstvom trenerja za hitre discipline. Meni osebno je bilo težko delati tako
Aleš Gorza

Trener Tine Maze Andrea Massi meni, da se je treba tekmovalcu posvetiti in ga poslušati: "Sistem individualnega dela je najbolj učinkovit. Trener mora pravilno pristopiti k tekmovalki, jo razumeti." Prav na slabo komunikacijo opozarja tudi Gorza: "V zadnjih dveh sezonah sem pogrešal homogen način dela ekipe. Pri nas ni prave komunikacije, ne med trenerji, ne med trenerji in tekmovalci. Pred sezono sem bil vseskozi pod vodstvom glasnega trenerja za tehnične discipline Pavlija Čebulja, med sezono pa pod vodstvom trenerja za hitre discipline. Meni osebno je bilo težko delati tako."

S trditvijo, da v Sloveniji dela vsak po svoje, se strinja tudi Massi, ki pravi, da so za uspeh ključne komunikacija, kontinuiteta in tehnika. "Komunikacija je v Sloveniji katastrofalna. Trener hitrih disciplin se boji, da bi mu kdo kaj vzel. To sem doživel že pod vodstvom Slivnika, ko sem bil kondicijski trener. Ko sem želel nekaj predlagati, sem bil odžagan. Rekli so mi, naj raje skrbim za telesno pripravljenost," pravi trener slovenske šampionke in poudarja, da se trenerja ne sme menjati po vsaki sezoni. "Planirati je treba štiriletne, olimpijske cikluse. To je vzrok, da Tina že prej ni dosegala boljših rezultatov. Sam nimam kompleksov, nisem Filip Gartner, sem učitelj tretje stopnje smučanja, letos bom poskušal narediti izpit. Ko sem začel delati s Tino, sem klical dva vrhunska trenerja in eno vrhunsko športnico, da so mi svetovali. Vse je proces. Tekmovalci in trenerji potrebujejo čas za delo," še pravi Massi.

Komunikacija je v Sloveniji katastrofalna. Trener hitrih disciplin se boji, da bi mu kdo kaj vzel. To sem doživel že pod vodstvom Slivnika, ko sem bil kondicijski trener. Ko sem želel nekaj predlagati, sem bil odžagan. Rekli so mi, naj raje skrbim za telesno pripravljenost.
Andrea Massi

Da neprestano menjavanje trenerjev ne vodi nikamor, meni tudi hrvaški strokovnjak Ante Kostelić, ki je sina Ivico in hčerko Janico popeljal na sam smučarski vrh: "Dragšič je zamenjal najmanj 13 trenerjev, vsak trener ima drug film v glavi. Ustvarjanje koncepta je dolg proces. Ne moremo delati na prijateljevanjih, vsak želi vsako leto vsiliti svoj sistem. Smučanje je tek na dolge proge."

Kako torej do poenotenja? Jure Košir, predsednik zbora in odbora za alpsko smučanje, pravi: "Tega si želim tudi sam. Ko sem začel z delom, si nisem mislil, da bom naletel na toliko preprek. Če bi vedeli, s kakšnimi zadevami se ukvarjamo na ravni klubov, manjših tekmovanjih, FIS-tekmovanjih in kako so klubi med seboj sprti in neučinkoviti, bi bili presenečeni. Mi ne moremo diktirati klubu, naj delajo tako in tako. Če bi mi klube financirali, bi lahko nadzirali tudi njihovo delo. Pri nas še vedno vse sloni na starših."

Dragšič je zamenjal najmanj 13 trenerjev, vsak trener ima drug film v glavi. Ustvarjanje koncepta je dolg proces. Ne moremo delati na prijateljevanjih, vsak želi vsako leto vsiliti svoj sistem. Smučanje je tek na dolge proge.
Ante Kostelić

Košir dodaja, da je bistveno, da se sestavi ekipa za sodelovanje med tehničnimi in hitrimi disciplinami: "Tukaj je lani škripala vez. Upoštevalo se bo vsa mnenja. Borim se za to, da bi imeli sredstva, ki bi bila konkurenčna proračunom drugih ekip."

In kako se dela v Kanadi? Trener kanadske reprezentance Pavel Grašič pravi, da so tam še večje težave, kako poenotiti smučarijo. Predvsem zaradi velikosti države. "Nekaj smo le naredili. Izdali smo dokument, v katerem je opisana tehnika, kako naj bi se treniralo v različnih starostnih obdobjih. To je priročnik, ki ga trenerji uporabljajo," pravi odlični slovenski trener na delu v tujini.

V drugem delu članka sledi pogovor o tem, ali so slovenski smučarji usvojili tehniko najboljših, Ante Kostelić pa je slovenskim smučarjem očital, da z glavo niso pri smučanju in da se ne trudijo dovolj. Massi se strinja in pravi, da Tina Maze na OI v Torinu ni dobila kolajne, ker ni trenirala v slabih pogojih.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.