Gorski tekač, trikratni zmagovalec teka na planiško letalnico, Luka Kovačič je poskrbel za nov gorsko-tekaški podvig. V enem zamahu, v 13 urah in 56 minutah po lastnih meritvah, je pretekel pet najvišjih slovenskih vrhov. Gre za vrhove Visoki Rokav (2646 m/morjem), Škrlatica (2740), Triglav (2864), Jalovec (2645) ter Mangart (2679).
Odločil se je preizkusiti na poti iz doline Vrat, prek petih najvišjih slovenskih vrhov, do Mangartskega sedla in za to porabiti največ en dan. Pravi, da je verjel, da mu v 24 urah to lahko uspe, ni pa mislil, da bo na cilj pritekel deset ur prej od načrtov.
Kombinacija poti iz Vrat, preko Visokega Rokava, Škrlatice, nazaj v Vrata, pa na Triglav, preko Zadnjice na Jalovec, čez Kotovo sedlo na Mangart in do Mangartskega sedla, bi glede na splošno predvidene čase, planincu vzela okoli 43 ur. Pri tem je vzpon na Škrlatico delno potekal po brezpotju, kar zahteva tudi alpinistične spretnosti.
"Zdaj je vse za mano. Dolgo sem sanjal o tem, kako bi te hribe povezal v en dan. Razmišljal sem o tem, ali je to mogoče, bo 24 ur dovolj in zdaj mi je uspelo v slabih štirinajstih urah," je sporočil Kovačič.
Skupaj je premagal 6600 višinskih metrov vzpona, kar je tako, kot bi več kot 18-krat tekel na Šmarno goro. V dolžino je zbral 55 kilometrov, od tega 43 kilometrov po gorskih poteh in skalah, sedem kilometrov po makadamih in pet kilometrov po asfaltu. Prvi dve uri in 40 minut je tekel po popolni temi, z naglavno lučko. Vso pot je imel ob sebi spremljevalce, ki so se menjali na posameznih etapah in skrbeli za motivacijo in tudi varnost, ko je bilo to potrebno. V prvem delu je bil to alpinist Nejc Marčič, v drugem gorski tekač Matjaž Mikloša in vsestranska športnica in Kovačičeva punca Urška Ahac, v tretjem pa še en gorski tekač Nejc Kuhar.
"Najtežji del je bil mogoče vzpon na Jalovec, sredi dneva, ko je postalo res vroče, nič ni pihalo in takrat me je z res dobro debato zmotiviral Nejc, ki me je tam spremljal. Krizo sem premagal in naprej je spet vse teklo bolje od pričakovanj. Brez zadržkov lahko rečem, da sem užival celih 14 ur," pravi tekač.
Pravi, da je šel spat malo prej kot običajno, budilka pa je zazvonila deset minut do dveh zjutraj. "Pojedel sem čokolino, se usedel v avto in se odpeljal proti dolini Vrat, kjer sem začel s tekom. Planirali smo start ob 3.15, zamudili pa smo deset minut, kar niti ni veliko pri tako obsežnem projektu. Začel sem v temi, načrtoval pa sem tudi cilj v temi, a tja sem pritekel še po soncu, nekaj čez pet popoldan."
"Gre za vrhunski šport, z napornimi in dobro načrtovanimi treningi. Sam sem športnik, ki trenira več kot 900 ur letno. Dnevno sem v pogonu, ogromno v gorah. Na teden naredim tudi do 10.000 metrov vzpona. Projekt, kot je ta, zahteva celega človeka, ki je lahko vseh 14 ur z glavo pri stvari, kljub fizični intenzivnosti in brez izjemne pripravljenosti, to ni mogoče," je še dejal.
