Daniel Teklehaimanot je ime, ki povprečnemu spremljevalcu kolesarstva ni pomenilo veliko do letošnjega Toura. V konkurenci najboljših ekip se je Eritrejec sicer pojavil že v letih 2012 in 2013, a večje pozornosti ni požel. Drugače je v njegovi domovini, kjer velja za pravega športnega junaka. Lani se je tako na njegovi poroki zbralo okoli 3.000 ljudi.
Kolesar se je sicer rodil leta 1988, pet let pred neodvisnostjo Eritreje. Po ustavi naj bi šlo za demokratično državo, v resnici pa so državljani podvrženi diktaturi, za izhod iz države pa potrebujejo izhodno vizo. Da bi zapustili državo, morajo mnogi državnim oblestem obljubiti plačilo dveh odstotkov svojih zaslužkov, v tujini pa morajo hvaliti in reklamirati svojo domovino. Teklehaimanot in njegova kolega Merhawi Kudus in Natnael Berhane so tako dobili posebno dovoljenje za odhod iz države s strani predsednika Eritreje Isaiasa Afwerkija.
"Že leta 2008 je postal pionir afriškega kolesarstva, ko se je na lastno pest odločil oditi v trening center Mednarodne kolesarske zveze (World Cycling Centre - WCC). Mislim, da je to dokaz, kako zelo si je želel postati dober kolesar. Nič mu ni bilo podarjeno. Imel je pravo vizijo in želel si je biti na pravem mestu," o svojem varovancu v ekipi meni šef ekipe MTN-Qhubeka Team Doug Ryder.
Teklehaimanot je začel tekmovati leta 2005, ko je bil star 16 let, prvo veliko zmago pa je dosegel že dve leti kasneje na Giru di Eritrea. Leto kasneje je bil že državni prvak, na afriškem prvenstvu pa se je na afriškem prvenstvu uvrstil med deseterico tako v cestni dirki, kot na kronometru. Že takrat ga je opazil Michel Théze iz (WCC). Teklehaimanot je tako prvič odpotoval v švicarski Aigle, kjer se trudijo pomagati kolesarjem iz držav v katerih je kolesarski šport slabo razvit. V naslednji letih je Eritrejec kar nekajkrat postal afriški prvak v cestni dirki, vožnji na čas in ekipnem kronometru.
Bil je član profesionalnih ekip Amore & Vita-McDonald's, Cervélo Test Team in celo Orica-GreenEdge, a pravih priložnosti ni dobil, tudi zaradi težav s pridobivanjem vize. V letu 2013 je tako nastopil le na eni evropski dirki. Z avstralsko ekipo ni obnovil pogodbe, preselil pa se je k južnoafriškemu moštvu MTN-Qhubeka team, ki bdi predvsem nad talenti s celotne Črne celine. "Pri Orici so se potrudili po najboljših močeh, a se niso zavedali, kakšne težave se lahko pojavijo, ko želijo Afričani nastopati v Evropi. V moštvu je ostal dve leti, to je bilo zanj izjemno, nato pa se je pridružil naši ekipi. Dali smo mu obsežen program dirk, dobil je priložnost, v zadnjih dveh mesecih pa je prešel že na povsem drugo raven," meni Ryder.
Eritrejec se je izkazal že na Critérium du Dauphiné, zdaj pa si je ponosno nadel še pikčasto majico na Touru. Majico za najboljšega hribolazca bodo v južnoafriški ekipi poskušali čim dlje zadržati, za zdaj jim je to uspelo do torkove prve preizkušnje v Pirenejih. “To je majica, ki jo Daniel preprosto obožuje, saj predstavlja strast, agresivnost, odločnost, predanost in trdo delo. Zanj je nošenje pikčaste majice izpolnitev sanj," je za Cyclingnews izjavil Ryder.
