Po uvrstitvi Slovenije v polfinale svetovnega prvenstva, izbranci Veselina Vujovića so z 32:30 (18:15) premagali dosedanje svetovne podprvake Katarce, smo se pogovarjali z dobitnikom srebra z EP 2004. Tomaž Tomšič je bil soudeleženec pri dosedanjem največjem uspehu slovenskega rokometa.
Po takšni predstavi Slovenije verjetno ni težko pokomentirati dvoboj?
Le kaj reči? Že na samem začetku se je videlo, da je Slovenija zelo osredotočena na dvoboj. Z lahkoto je prihajala do strelov, pomembno pa je bilo, da nismo razbranili Danijela Šarića; mislim, da je šele v drugem polčasu prišel do prve obrambe (38. minuta; op.p.). Vse je potekalo odlično, imeli smo tudi osem ali devet protinapadov, Katar je imel le enega v prvem polčasu. Bili smo disciplinirani, vračali smo se v obrambo. Vse je funkcioniralo tam do 45. minute, nato so se fantje malce preveč sprostili in popustili. Na koncu so zmagali za dva gola. Če bi bilo pet zadetkov razlike, bi bilo lepše, ampak že čez mesec dni se ne bo nihče več spomnil, kako smo to tekmo pripeljali do konca. Pomembna je le zmaga, popolnoma nič drugega.
Vas je morda ob koncu tekme vseeno malce zaskrbelo?
Ne, ne. Niti najmanj. Rezultat smo kontrolirali skozi celotno tekmo. Super, super! Katarci so bili iztrošeni, videlo se je, da niso imeli prave želje za zmago. Niso vedeli kdo teče, kam teče, dobesedno so stali v primerjavi z našimi igralci.
Je slovenski strokovni štab z obrambo 5-1 že na začetku povsem presenetil Katarce?
Verjetno jih je, ampak vseeno ... Katar celotno tekmo ni našel pravih rešitev. Verjetno so želeli tudi proti nam odigrati tako dobro kot proti Nemčiji, a so bili preveč utrujeni in se jim ni izšlo. Na koncu je bil rezultat za njih še kar ugoden. Glede na prikazano na terenu bi moralo biti vsaj +5 za Slovenijo.
Omenili ste njihovo utrujenost. Je tu prednost na strani Slovenije, ki po pravilu v drugih polčasih igra z zelo spremenjeno postavo in so zato zaradi porazdeljene minutaže Slovenci manj utrujeni?
Definitivno, definitivno je tako. Fantje so manj utrujeni, za tekmeca pa se je tudi težje pripraviti na igro Slovenije. Težko je napovedati, kdo bo naslednjo tekmo začel na katerem igralnem mestu. Za vsako mesto imamo dva, celo tri rokometaše. Enostavno se mora tekmec pripravljati prav na vse. Povsem drugače je, če se pripravljaš na 16, ali pa na osem igralcev. Veliko energije gre v to.
Sledi tekma z gostitelji prvenstva ...
Francozi imajo tudi veliko menjav. Čaka nas prava tekma, a pustimo se presenetiti.
Jih je možno premagati na njihovem terenu?
Vsekakor, vsekakor. To niso več tisti Francozi, ki so bili pred leti praktično nepremagljivi. Sigurno bodo imeli podporo občinstva, za sabo imajo vso mašinerijo, ki je potrebna za uspeh, a na dosedanjih tekmah niso bili ravno prepričljivi. Na nekaj tekmah, ki sem si jih ogledal, so se morali truditi do konca, izvlekli so se v zadnjih minutah. To je pravzaprav njihova vrlina. Vedno pridejo do svojih pet, sedem minut in v tem obdobju naredijo rezultat. Do tega lahko pride na začetku, na sredini, ali pa na to čakajo do konca. Odigrajo teh sedem minut, tekmec pade v črno luknjo in oni takrat odločijo dvoboj v svojo korist. Če jim tega ne bomo dovolili, vsekakor imamo lepo možnost za finale.
Kaj zdaj pomenita tisti dve pripravljalni tekmi, ki smo jih s Francozi igrali pred začetkom SP?
Mogoče sta za nas bolj pomembni kot za njih. Fantje so občutili ta francoski pritisk, sploh tisti, ki ne igrajo v francoski ligi. Videli so, kako to vse skupaj zgleda. Mislim, da smo mi iztržili več pozitivnega iz teh dveh tekem kot pa Francozi.
Pred štirimi leti se je Slovenija prav tako uvrstila v polfinale, na koncu pa ostala brez kolajne. Kaj pa tokrat?
Upam, da jo tokrat bo. Na drugi polfinalni tekmi se bosta merili Hrvaška in Norveška. Slednja igra zelo dobro, poletno, igra lep rokomet. Tudi tam se še ne ve, kdo bo šel v finale, enega od obeh bomo dobili mi v tekmi za naslov, ali pa v malem finalu. Vsi so premagljivi. Na tem prvenstvu se vidi, da je ta rokometni krog favoritov širok in to je samo za pozdraviti. Zakaj pa ne bi poskušali iti do konca?
Bili ste drugi na evropskem prvenstvu. Kaj je težje? SP ali EP?
Težje je evropsko prvenstvo. Sigurno. Res je, da je sicer tekmovalni sistem nekoliko drugačen, svetovno prvenstvo je bolj razvlečeno, kar pomeni, da je več odmora. Vseeno moraš na EP vsako tekmo odigrati na nož, tu le imaš dve tekmi, ki nista na ravni najboljših evropskih ekip. Takrat imaš v večini primerov lažji trening.
Tokrat sta v reprezentanci dva Ribničana ...
(smeh) Tako je bilo tudi pred desetimi leti in še prej. Hvala bogu! Enega sem celo treniral. Kaj naj rečem? Ribnica se dviguje, smo tudi prvi v državnem prvestvu (Celje PL in Gorenje se bosta priključila šele v ligi za prvaka, op.p), uspešno se igra v Evropi ... Imajo kakovost, zato sta dva fanta tudi v reprezentanci. Slovenija v zadnjih 20 letih ni imela toliko izvrstno razpoloženih levih bekov, kot jih ima na tem prvenstvu.
Za velik uspeh je torej potrebno imeti kakšnega Ribničana v ekipi ...
(smeh) Da. Izgleda, da je res tako. Brez nas takšnega rokometa ne bi bilo (smeh).
Na žalost, Francozov ne bodo premagali. Mislim, da so dosegli svoj maximum. Ampak, tudi v rokometu je žoga okrogla in se nič ne ve.
BRAVO, BORCI!!! Brez rešpekta, na polno! Ne se šparat! Slovenci švicamo z vami!
Tud če jih ne, zame ste že zdej svetovni prvaki!