Dežela vzhajajočega sonca si od iger obeta tudi novo gospodarsko rast. Eno ključnih vlog bo prevzelo gospodarstvo na področju visoke tehnologije, ki pa je dobra štiri leta pred velikim izzivom.
Japonci obljubljajo novo mobilno omrežje pete generacije, super ostre posnetke tekmovanj v formatu 8K, taksije, ki bodo brez voznikov peljali športnike in navijače na tekmovanja. Če bodo Japonci uresničili vse načrte, bodo svetu ob igrah ponudili tudi pravi šov visoko razvite tehnologije. Kako uspešni bodo, se bo pokazalo čez štiri leta.
Tokio je igre že gostil pred 52 leti, ki se jih Slovenci spominjamo po zlatu Mira Cerarja na konju z ročaji, temu pa je dodal bron na drogu. A leta 1964 je bilo vse enostavneje, kot bo to leta 2020. Leta 1964 so gospodarsko rast na Japonskem beležili z dvomestnim številom. Veliki infrastrukturni projekti, pa naj bodo to avtoceste ali pa hitri vlak Shinzen, so bili takrat načrtovani in izpeljani ne glede na mnenje ljudi in brez skrbi za okolje. Takrat so igre dale cvetočemu gospodarstvu novo moč.
Zaradi OI menjali sprejemnikov
Uspešno je bilo tudi gospodarstvo na področju zabavne elektronike, kateremu so igre tako rekoč omogočile preboj in dokončno uveljavitev na svetovnem trgu. Tudi doma so Japonci množično razgrabili barvne televizije, ki jih je proizvajalec Sony kupcem sicer ponudil že leta 1958, a prav igre so bile razlog za menjavo črno-belih ekranov za barvne.
Težava niso bili le TV-sprejemniki, tudi prenosi so bili do takrat le delno v barvi in z iger v Tokiu so v takrat novi tehnologiji in z barvnim prenosom gledalci lahko videli odprtje in sklepno slovesnost in le nekatere od športnih tekmovanj. Dve leti kasneje je prvo barvno sliko gledalcem ponudila tudi TV Slovenija, prve olimpijske igre, ki so si jih navijači po svetu lahko v celoti ogledali v barvah, pa so bile igre v Ciudad de Mexicu leta 1968.
Boste prepoznali nov format?
A leta 1964 so bila podjetja v bistveno lažjem položaju kot danes. Razlike med barvno in črno-belo televizijo ni bilo treba pojasnjevati nikomur. Manj jasna pa je razlika v kakovosti slike med današnjim Ultra HDTV (4K) in prihajajočim novim standardom Super Hi-Vison (8K). Že standard Full HD (2K) ponuja resolucijo 1920 x 1080 slikovnih točk, tehnologija 4K jih ponuja 3840 x 2160, zadnja različica 8K pa 7680 x 4320.
Same številke sicer ponujajo veliko razliko, a večina gledalcev razlike v kakovosti slike med tehnologijo 4K in 8K ne opazi, saj človeško oko že pri tehnologiji 4K skoraj ne zaznava več slikovnih točk. Tehnologija ponuja izredno ostrino na zelo velikih ekranih, a vsaj v Tokiu se bo pri večini pojavila že težava z velikostjo dnevne sobe, kamor bo te ekrane težko namestiti. Poznavalci nove tehnologije menijo, da je razlika opazna šele pri televizorjih, ki imajo diagonalo ekrana večjo od dveh metrov.
Nova tehnologija pa ob prenosih zahteva tudi zmogljivejši prenos podatkov. Japonska televizija NHK bo satelitske prenose v tehnologiji 8K zato prvič preizkusila že letos. Tamkajšnji strokovnjaki so mnenja, da jih do pravih neposrednih prenosov z iger pri obdelavi in pošiljanju množice podatkov čaka še kar nekaj izzivov. Več pozitivnih učinkov pa tehnologija zanesljivo ponuja tudi pri ekranih, namenjenih oglasom, izobraževanju, pa tudi video konferencam na področju medicine in znanosti.
100-krat hitrejši prenos podatkov
Manj dela bo z novim ultra hitrim mobilnim omrežjem pete generacije, ki ga gradi japonski telekomunikacijski gigant NTT DoCoMo. Japonci obljubljajo do 100-krat hitrejši prenos podatkov kot doslej in omrežje, ki ga množica obiskovalcev ne bo mogla pripeljati do zastoja. To bodo obiskovalci in udeleženci iger nedvomno pozdravili, kako pa bo omrežje vplivalo na rast prodaje prenosnih telefonov japonskih proizvajalcev, pa je drugo vprašanje. Strokovnjaki so mnenja, da bodo z omrežjem ta cilj na Japonskem težko dosegli. Konkurenca iz Azije, Evrope in Amerike ne počiva.
Priložnost za avtomobilsko industrijo
Drugače bo z olimpijsko infrastrukturo. Japonska vlada je že lani poleti ustavila gradnjo novega olimpijskega stadiona, ki naj bi imel pomično streho in bil klimatiziran. Ocena stroškov projekta, ki ga je načrtoval zvezdniška arhitektka Zaha Hadid, je presegla milijardo evrov, kar je bilo tudi za snovalce olimpijskih iger preveč. To pa je tudi v skladu z zahtevami Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki se v zadnjih desetletjih trudi, da stroški pri pripravi iger ne bi popolnoma ušli izpod nadzora. Mok odločno zagovarja nižje stroške in trajnostno naravnano infrastrukturo z jasnimi vsebinami tudi po igrah.
