Sloviti slovenski hokejist in dolgoletni reprezentant Tomaž Vnuk se je od aktivnega igranja hokeja poslovil v velikem slogu. Na poslovilni tekmi v Hali Tivoli, ki si jo je ogledalo približno 2500 hokejskih navdušencev, je 40-letni Vnuk še zadnjič prekrižal palico s številnimi hokejisti, s katerimi je igral v dolgi in bogati 23-letni karieri.
Tomaž Vnuk ob oznanitvi upokojitve leta 2009Če bi še vlekel, je vprašanje, kako bi se končalo. Vsak športnik začuti, da pride trenutek, ko ne gre več. Jaz sem to začutil, zato sem prekinil pogodbo.
Ekipi 24ever, 24 je bila Vnukova številka v dresu Olimpije, je stalo nasproti aktualno moštvo hokejskega kluba HDD Olimpija, s 6:5 pa so zmagale legende. To nikakor ni bila običajna hokejska tekma, saj se je igralo le simboličnih dvakrat po 24 minut z enim odmorom. Osrednji dogodek je bila zanesljivo upokojitev Vnukove številke 24. Skladno z običaji iz tujine so njegov dres kot prvega in za zdaj edinega obesili visoko pod strop Hale Tivoli. Vnuk je na drsalkah preživel 35 let, hokeju pa se, v drugačnih vlogah, ne namerava odreči niti v prihodnosti.
Vnuk, z vzdevkom Rajc, velja za enega najboljših slovenskih hokejistov. V reprezentanci je bil na devetih SP, tudi leta 2001, ko je precej pripomogel k prvi uvrstitvi slovenske reprezentance v elitno skupino SP. V skupini C je bil dvakrat najboljši strelec prvenstva. Skupno je dres z državnim grbom, tudi kot kapetan ekipe, nosil na 150 tekmah in dosegel 88 golov ter 83 podaj. Enkrat, leta 1991, je bil na SP tudi kot član nekdanje jugoslovanske reprezentance in na sedmih tekmah zbral en gol in pet podaj. Leta 2004 je na svojem zadnjem SP na petih tekmah vknjižil en gol in štiri podaje, reprezentanca pa se je ponovno prebila v elitno skupino svetovnega hokeja. Skupno je v dolgi karieri dosegel 476 golov in dodal 391 podaj na 639 tekmah.
Vnuk, rojen 11. aprila 1970 v Ljubljani, je bil član kluba HDD Tilia Olimpija tudi v sezoni 2009/10. Po poletnih pripravah je zaigral na uvodnih osmih krogih avstrijske mednarodne lige, nato pa povsem nepričakovano naznanil konec igralske kariere. Slab teden dni pozneje, 5. oktobra 2009, je na novinarski konferenci podrobneje pojasnil vzroke za to odločitev. "Če bi še vlekel, je vprašanje, kako bi se končalo. Vsak športnik začuti, da pride trenutek, ko ne gre več. Jaz sem to začutil, zato sem prekinil pogodbo. Življenje gre naprej, hokej gre naprej in to je to. Zmeraj težje se je motivirati in ko to spoznaš, je pravi trenutek, da odnehaš. Tudi letos nisem zamudil nobenega treninga. Treba je biti pošten do sebe in dati vse od sebe na vsakem treningu. Druga stvar pa je, kako sploh prideš do tja," je dejal Vnuk.
Olimpija in Tomaž Vnuk sta povezana že od njegovih hokejskih začetkov. Za člansko ekipo je prvič zaigral že nekaj let pred osamosvojitvijo Slovenije. Z zeleno-belimi je osvojil sedem naslovov državnega prvaka, v Sloveniji pa se je preizkusil še v Celju, na Bledu, pri Alfi in na Jesenicah, a večino kariere je preživel v Tivoliju. V tujini je eno sezono nastopal v kanadski ligi WHL, štiri v avstrijskem Feldkirchu, kjer je z evropskim naslovom leta 1998 dosegel tudi enega največjih uspehov v klubski karieri, ter eno v Beljaku.
Tudi njegov brat Jure, s katerim sta pri Olimpiji nekaj let igrala skupaj v napadu, je bil hokejist, kot tudi oče Rajko, ki je bil dolgoletni hokejist Olimpije in jugoslovanski reprezentant. Njegova življenjska sopotnica je nekdanja alpska reprezentantka Špela Bračun Vnuk in imata dva otroka. Bračunova je na zimskih olimpijskih igrah 1998 v Naganu v smuku osvojila 24., v superveleslalomu pa 30. mesto. V Salt Lake Cityju je bila na OI leta 2002 v smuku 22., v superveleslalomu pa 24.
