Z napadom na zadnjem vzponu na Cauberg se je Philippe Gilbert otresel tekmecev, nato pa s samostojno vožnjo svoji državi priboril že 26. naslov svetovnega prvaka. Drugo mesto je v sprintu večje skupine zasedel Norvežan Edvald Boasson Hagen, tretji pa je bil Španec Alejandro Valverde.
Slovenski člani niso dopolnili mladinskega uspeha, zjutraj je namreč Matej Mohorič osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka. Za izbranci Martina Hvastije, ki so prvič na prvenstvih nastopili s sedmimi kolesarji, je najbrž najslabše svetovno prvenstvo, saj je bil najboljši Borut Božič šele na 81. mestu.
Cestna, 267 kilometrov dolga preizkušnja svetovnega prvenstva v nizozemski pokrajini Limburg ni postregla z nikakršnim presenečenjem. Odvijala se je natanko tako, kot so napovedovali strokovnjaki, tudi vrstni red je približno tak, kot so ga predvidevali. Čeprav, tudi zaradi zdravstvenih težav, Belgijec Philippe Gilbert za seboj nima ravno najboljše sezone, pa je v formo prišel ravno v pravem času in prav on je bil tisti, ki je imel po stavnicah največ možnosti za zlato kolajno.
Dolgoletne sanje
"Že od leta 2006 se poskušam dokopati do naslova. Praktično sem bil vsako leto med favoriti, a se mi reči niso poklopile. In če bi kdo sredi poletja rekel, da bom letos svetovni prvak, mu marsikdo ne bi verjel. A jaz sem bil prepričan vase, trdo sem treniral, vedel sem tudi, da mi trasa letošnjega prvenstva ustreza. Samozaupanje in trening sta se mi obrestovalo, zdaj bom končno nosil mavrično majico," je bil uspeha vesel 30-letni Belgijec, ki je po letu 2005 in Tomu Boonenu svoji državi (ta je bila s 25. naslovi že tako ali tako najuspešnejša) spet prikolesaril zlato.
Odločilna akcija mu je uspela sredi zadnjega vzpona. "Proga je praktično ista kot na dirki Amstel Gold Race, ki sem jo dobil lani in predlani. Z nje nimam le lepih spominov, ampak tudi izkušnje, te pa so mi danes prišle še kako prav. Vedel sem, kdaj napasti, seveda pa ne smem pozabiti tudi na ekipo, ki je opravila veliko delo. Tu bi izpostavil predvsem Bjorna Leukemansa," je bil z delom reprezentance zadovoljen Gilbert, ki je z ekipo praktično ves čas nadzoroval dirko. Tudi ob napadu Španca Alberta Contadorja, zmagovalec Vuelte, je sestavil ubežno skupino, s katero pa v svojih ciljih ni uspel. Ravno tako kot še nekateri odlični kolesarji (Bradley Wiggins, branilec naslova Mark Cavendish, Chris Froome...), ki cilja v Valkenburga niso niti videli.
Slovenski kolesarji so tokrat povsem odpovedali. Potem ko je bil Luka Mezgec kar nekaj časa v ubežni skupini, ni kazalo slabo, a ob odločilnih akcijah nato varovancev Martina Hvastije ni bilo zraven. Še najdlje je zdržal Borut Božič, tudi prvi slovenski adut, ki pa je omagal na predzadnjem vzponu na Caumberg, ostal v drugi skupini, na koncu pa kot najboljši v svoji ekipi zasedel 81. mesto. Hvastija in njegovi izbranci bodo morali na Valkenburg čimprej pozabiti, nekoliko lažje bo to ob pogledu na dosežke mlajših selekcij, ki kažejo na to, da se v Sloveniji dobro dela. Luka Pibernik in Jan Polanc sta to dokazala v konkurenci mlajših članov, poglavje zase pa je seveda najboljši slovenski udeleženec prvenstva Matej Mohorič.
Izidi:
1. Philippe Gilbert (Bel) 6:10:41
2. Edvald Boasson Hagen (Nor) + 0:04
3. Alejandro Valverde (Špa) 0:05
4. John Degenkolb (Nem)
5. Lars Boom (Niz)
6. Allan Davis (Avs)
7. Thomas Voeckler (Fra)
8. Ramunas Navardauskas (Lit)
9. Sergio Henao (Kol)
10. Oscar Freire (Špa) isti čas ...
82. Borut Božič (Slo) 2:53
115. Jure Kocjan (Slo) 8:55
* odstop: Kristjan Koren, Jani Brajkovič, Grega Bole, Marko Kump, Luka Mezgec (vsi Slo)...
