Špik je še enkrat več dokazal, da je zanimiv sogovornik. Brez dlake na jeziku pove, kar misli. O prihodnosti za zdaj ne želi govoriti, čeprav ve, kakšna bo. Skrivnost bo še nekaj časa zadržal zase.
Luka, kako ste vi videli tekmo?
Srečen sem, vendar ne popolnoma zadovoljen. Predvsem zaradi tega, kar govorimo tu že od začetka. Pihal je veter, morda je bilo malo razlik med progami. Če bi bili normalni pogoji, bi bila povsem enakovredna Italijanom in Novozelandcem. Italijana nista tako zelo dobra.
Ste na polovici proge, ko ste prepričljivo vodili, pomislili, da lahko osvojite zlato kolajno?
Ne. Razmišljal sem, da zdaj šele pride pizdarija. Ker bo zapihal bočni veter in na žalost se je to uresničilo. Zadnjih petsto metrov sva šla v fight, sva pritiskala, ampak ni šlo … Zdaj se lahko pogovarjamo o tem, vam jaz govorim, kako bi lahko bilo drugače. Ampak to je izguba časa. Zdaj pač uživajmo v kolajni.
Kakšni so bili občutki pred finalom, ste verjeli v dober razplet?
Delujete zelo ''na easy'', sproščeno. Ste v resnici taki ali gre za fasado?
Ni toliko fasada. Poizkušam biti tak, kot izgledam. Morda izgledam bolj „na easy“, kot sicer sem. Sem malo bolj živčen. To je vse del procesa, ki ga športnik mora dati skozi. Nekomu pomaga psiholog, drugemu ne. Tudi psiholog te po mojem poizkusi pripeljati do podobne situacije. Da si miren. Dobro je, da navzven deluješ miren, ker se te tudi nasprotniki potem bolj bojijo.
Zdaj imate komplet olimpijskih kolajn. Kako bi jih primerjali?
Zlata je zlata, srebrna je srebrna, bronasta je bronasta. To so dejstva. Zmagati na olimpijskih igrah je sigurno več kot biti tretji. Sigurno pa drugače gledam na to kolajno, kot na tisto v Sydneyju. Tisto so bile moje druge olimpijske igre. Tam sva bila skupaj drugo leto. Bolj je šlo za prvinskost. Ni bilo dosti razmišljanja. Sploh se nisem obremenjeval, kar šlo je. Atene so bile že malo drugačne, v London pa sva ogromno vložila. Oba sva danes želela zlato kolajno. Če ne bi štartala nanjo, če bi štartala na bron, bi morda končala kot peta.
Pred svetovnim prvenstvom na Bledu lani ste z Iztokom Čopom spet združili moči.
Pred štirimi leti v Pekingu sva dosegla slabši rezultat (šesto mesto, op. p.). Logično. V katerikoli situaciji, naj bo to posel, zasebno življenje, karkoli, če so slabše situacije, eni se razidejo, drugi gredo do psihologov. Midva sva si vzela malo premora. Potem sva se pa pogovorila in rekla, ok, gremo še do Londona. Sposobna sva, zakaj ne bi? To je bil izziv za naju. Vsem tistim, ki te odpišejo in te pošiljajo nekam, govorijo da nisi več vreden pol pi**e, pokažeš, da to sploh ni res. Kdaj na forumih prebiram negativne stvari. Prav dobro mi je to brati. Res, za kaj vse ljudje trošijo energijo. S čim se ukvarjajo. Meni je fajn. Meni je to bolje prebrati kot vic. Kaj oni napišejo o meni, proti meni. Zelo veliko se nasmejem na svoj račun, ko prebiram, kaj ljudje pišejo na moj račun.
Kako sta se z Iztokom ujela v vseh teh letih? Gre le za različna karakterja, ampak velika
šampiona.
Pogled naprej. Iztok se bo upokojil, vaš čas za to še ni prišel. Boste morda prešli v skif?
Lahko gremo skupaj pogledat kakšen film, ker na to temo zdaj ne bomo nič izvedeli. Zdaj uživajmo. Po drugi strani pa, jaz že vem, kaj bom, samo, zakaj pa bi to zdaj vam povedal, ha ha? Morda bom naredil kakšno novinarsko konferenco in zadovoljil svoje sponzorje. Če se bo kakšen našel. Glede na to, da smo na olimpijskih igrah in tu zadovoljujemo sponzorje olimpijskega komiteja.
Kako bosta proslavila kolajno?
Ne vem, časa ni nič. Še do svoje torbe nisem prišel. V bistvu me vi zadržujete, da bi lahko sploh prišel do kakšnega sendviča.
Tri kolajne imate, bi vam bil izziv morda spet poizkusiti veslati z bratom?
Je izziv ujeti Iztoka po olimpijskih kolajnah? Eno je osvojil brez vas.
Morda bom pa jaz še kakšno brez njega. Samo to je spet vse hipotetično. Izziv je vse, kar še nisi dosegel. Sigurno je to eden od izzivov, če ga bom sprejel.