V Bad Mitterndorfu, točneje na Kulmu, se bodo smučarski skakalci ta konec tedna borili za medalje svetovnega prvenstva. V petek in soboto bosta na sporedu po dve seriji posamične tekme (skupno štiri serije), v nedeljo pride na vrsto še moštvena preizkušnja.
- Tepeš: S Petrom trenutno ne stavim
- Slovenske "orle" čakata mraz in sneg
- Slovenija na Kulmu brez Domna Prevca
Svetovnega rekorda najbrž ne bomo videli, v Planici in Vikersundu sta napravi preveliki, da bi jima kulmska lahko konkurirala. Trenutni rekord skakalnice drži Nemec Severin Freund, lani je poletel 237,5 metra. Kljub temu pa bomo spet videli veliko dolgih poletov v enem od hramov avstrijskega skakalnega športa.
Začetek na cerkveni strehi
Prvi zabeležen rekord v skakanju s smučmi si lasti Norvežan Olaf Rye, leta 1808 je s cerkve v domačem Eidsbergu skočil 9,5 metra daleč. Ob začetku 20. stoletja je rekord Ryevega rojaka Mortena Hansena znašal 32,5 metra, svetovni rekord je v lasti Norvežanov ostal vse do leta 1911, ko jim ga je v domačem Ironwoodu vzel Američan Anders Haugen (46 metrov).
Prvi rekord, ki je bil postavljen na Bloudkovi velikanki v Planici, se je zgodil leta 1934, Norvežan Birger Ruud je poletel do 92 metrov. "Magično mejo" stotih metrov je dve leti kasneje v dolini pod Poncami prebil Avstrijec Josef Bradl (101,5m). Bil je prvi Avstrijec z rekordom, ki je bil do tedaj večinoma v norveških in ameriških rokah, za kratek čas pa so si ga lastili tudi Kanadčani, Švicarji in Poljaki.
Šlibar po desetih letih
Po drugi svetovni vojni je Planici primat vzel Oberstdorf. Tam je zablestel eden od dveh slovenskih rekorderjev - Jože Šlibar. V dresu Jugoslavije je 24. februarja 1961 poletel 141 metrov in podrl kar deset let star rekord Finca Tauna Luira. Šlibar je rekord sam držal dobro leto dni, ko se je z njim na Kulmu izenačil Vzhodni Nemec Peter Lesser.
Planica si je rekord povrnila leta 1969 s poletoma Norvežana Bjørna Wirkole in Čeha Jiříja Raške (156m), takrat že na velikanki bratov Gorišek. V Sloveniji je rekord domoval tudi ob koncu 20. stoletja. Leta 1987 je Poljak Piotr Fijas poletel do 194 metrov in si najboljšo znamko zagotovil kar za sedem let, ko jo je končno sklatil Avstrijec Martin Höllwarth (196m).
Norvežani na vrhu
Rekord je v Planici neprekinjeno ostal kar 24 let (1987-2011), ko je primat prevzel norveški Vikersund. V omenjenem času smo na letalnici bratov Gorišek videli preboj daljave dvestotih metrov - Finec Toni Nieminen je 17. marca 1994 poletel 203 metre. Zadnji planiški rekord je padel leta 2005, Norvežan Bjørn Einar Romøren je pristal pri 239 metrih.
Na Kulmu le trije
Če se vrnemo h Kulmu, lahko ugotovimo, da si je avstrijska letalnica rekord lastila le trikrat. Prvič ob že omenjenem poletu Nemca Lesserja leta 1962 (141m), drugič štiri leta kasneje po zaslugi istega tekmovalca (145m), tretjič in zadnjič pa leta 1986, ko je domačin Andreas Felder pristal pri 191 metrih.
Vasiljev do 254 metrov
Velja omeniti še Rusa Dimitrija Vasiljeva. Slednji je lani v Vikersundu poletel kar 254 metrov, a se ni mogel obdržati na nogah. Njegov polet velja za najdaljšega v zgodovini, a seveda ni prišel v uradno statistiko.
