Šestinsedemdesetletni Kocijančič je 17. avgusta lani postal vršilec dolžnosti predsednika EOC; dotedanji predsednik Patrick Hickey se je moral začasno umaknil s te funkcije, potem ko so ga v Riu de Janeiru med olimpijskimi igrami aretirale brazilske oblasti zaradi suma nezakonite preprodaje olimpijskih vstopnic.
V hrvaški prestolnici bodo konec prihodnjega tedna volili tudi podpredsednika, kandidata sta Danec Niels Nygaard in Nizozemec Andre Bolhuis, za generalnega sekretarja je tudi samo en kandidat, Italijan Raffaele Pagnozzi, za mesto blagajnika pa se prav tako poteguje le Ciprčan Kikis Lazarides; slednja sta bila že doslej na omenjenih funkcijah. Za člane izvršnega odbora pa je kar 23 kandidatov.
Volitve predsednika in drugih organov bodo v petek, 24. novembra, v popoldanskih urah prvega dneva zasedanja 46. generalne skupščine EOC v Zagrebu.
Kocijančič je 28. marca letos dobil podporo izvršnega odbora OKS; ki ga je vodil 23 let od ustanovitve leta 1991. "Vidim, da imam zelo veliko podpore, ker so kolegi v EOC videli, kako sem se obnašal pri nenadni in hitri zamenjavi Hickeya. Videli smo, da je bilo nekaterim področjem posvečeno premalo pozornosti in to smo večinoma uredili, iz tega tudi izhaja podpora," je že poleti, še pred začetki kandidacijskih postopkov, povedal Kocijančič.
Tako je sedaj edini kandidat za vodenje EOC, ki ima nekaj manj kot deset milijonov evrov letnega proračuna. Glavno tekmovanje pod njegovim okriljem so evropske igre, prve so bile leta 2015 v Bakuju, druge pa bodo v Minsku v Belorusiji leta 2019.
"V Bakuju smo leta 2015 pripravili zelo uspešne prve evropske igre, ki naj bi postale najpomembnejše tekmovanje za olimpijskimi igrami. Potem smo iskali novega prireditelja, najdlje smo prišli na Nizozemskem, kjer pa se je pristojna ministrica odločila, da iger tam ne bo. Naslednje evropske igre bodo v Minsku, opredelili smo se za 16 športov, ki bodo v programu, mnogi bodo kvalifikacijska za OI v Tokiu. Evropa je tudi zadnja celina, ki ima svoje igre, že dolgo jih imajo v Aziji, Ameriki, Afriki in Oceaniji," je pojasnil Kocijančič.
Kocijančič, 20. oktobra 1941 rojeni pravnik, politik in gospodarstvenik, je bil med člani iniciativnega odbora za ustanovitev OKS, ki so ga sestavljali še Ivo Daneu, Rajko Šugman, Janez Stele, Miroslav Cerar ter pokojna Evgen Bergant in Milan Jerman. Kocijančič je bil od leta 1974 do 1984 predsednik Smučarske zveze Slovenije in od leta 1984 do 1988 Smučarske zveze Jugoslavije. Član predsedstva Mednarodne smučarske zveze (Fis) je od leta 1981, od leta 2010 je njen podpredsednik. V izvršni odbor EOC je bil izvoljen leta 2005 leta, leta 2013 pa je postal podpredsednik evropskega olimpijskega gibanja.
