Izbranci Matjaža Keka so se v nedeljo nekaj po 18. uri podali v Johannesburg prek Frankfurta, kjer je slabo vreme še malce povečalo zamudo na že tako maratonskem poletu.
Pot v Južno Afriko je trajala kar 14 ur, nogometaše pa je tako izmučila – podobno trpljenje je doletelo tudi druge potnike na airbusu južnoafriške letalske družbe, med katerimi je bila tudi ganska reprezentanca –, da so se danes v trening centru v Hyde Parku le na kratko "raztekli", sicer pa kmalu po prihodu kot ubiti popadali v postelje.
Bolj pestro dogajanje pa se obeta v torek, ko bodo v slovenskem taboru pripravili dan odprtih vrat. Ta bo med drugim vključeval ogled uradnega hotela slovenske vrste, igranje nogometa med predstavniki medijev in Nogometne zveze Slovenije, resnejši del pa bo večerni – noč je na tem koncu sveta v tem letnem času že okrog 18. ure – trening udeležencev SP 2010 s sončne strani Alp.
Sicer pa je Johannesburg že pustil prve vtise. Razdalje v multimilijonskem mestu so velike (predvsem glede na to, da je javni prevoz razen taksijev precej sporen), povezave med pomembnejšimi lokacijami malce vprašljive, gostitelji – tako taksisti kot prostovoljci – pa imajo svoj (zelo počasen) ritem. Zaradi tega pri praktično vsakem opravilu dolgotrajno čakanje ne izostane.
A tudi to je del folklore sicer zelo pisane ali kot jo tudi imenujejo mavrične države, ki se je bo treba med SP privaditi.
Prav tako se bo očitno res treba držati tudi varnostnih nasvetov, saj z vseh strani (od vodičev do taksistov, hotelirjev ...) letijo opozorila. Johannesburg kljub nespornemu razvoju še vedno velja za eno najnevarnejših mest, ki si ga posledično po padcu mraka praktično ne moreš ogledati (res pa je, da ima v primerjavi z drugimi mesti v JAR najbrž tudi najmanj pokazati).
Svoj nasvet je na letu med Frankfurtom in največjim mestom te južnoafriške države podelila tudi simpatična Nemka, ki že več let dela v bližini Port Elizabetha. Ob vseh že slišanih nasvetih je izdala tudi izkušnjo iz svojega življenja. Njenega prijatelja so neznanci pri dvigu denarja ne le oropali, ampak nato pustili tudi brez obleke.
To je sicer samo eden izmed številnih tovrstnih primerov, ampak ves čas nasmejani ljudje vendarle dajejo upanje, da bo prvenstvo res na primerni ravni. Pa čeprav je še ogromno težav z logistiko, dostopom do spleta in podobnim.
