Srebrna ribica iz Pekinga in študentska prvakinja z univerze Berkeley Sara Isaković je obiskala vodno mesto in se razgovorila o svojem življenju v ZDA ter združevanju plavanja in študija.
Kaj je bilo v ZDA najtežje, na kaj se je bilo najbolj zahtevno prilagoditi?
Vedno rečem, da je bila to hrana. Po vsej Evropi imamo drugačen način prehranjevanja, imamo pravo kosilo in zdravo večerjo. Tam pa kosilo kar spustijo, pojejo kakšen sendvič, kar je zame nesprejemljivo. Poskušam jesti zdravo, v restavracijah naročiti kakšno ribo, zelenjavo. Prehrana je zagotovo negativna lastnost Amerike.
Ste si z novim stanovanjem pridobili tudi kuharske izkušnje?
Ja, sem že kuhala in se veselim novih izkušenj. Poleti se bom pri kuhi tudi bolj pridružila mami, da si bom kasneje v Ameriki lahko naredila kakšno dobro juho.
Kako pa se razlikuje način treniranja pri nas in v ZDA?
Sprememba je vedno nekaj dobrega, ampak potrebuješ čas, da se nanjo privadiš. Na treningu imam 25 sparing partnerk, treniramo naporno, kljub temu pa se imamo luštno. Smo super družba in to te žene naprej. Ogromno časa preživimo na kopnem, kondicijo nabiramo s kick boxingom, kolesom, ki ga goniš eno uro kot zmešan. Trenerka poskrbi za razgiban program, ko pa smo v vodi, od začetka do konca vse odplavamo maksimalno.
Urnik in študij sta naporna, za nameček pa ste imeli še zdravstvene težave.
Ljudje si verjetno težko predstavljajo, kako naporno je to. Zjutraj imam trening od šestih do osmih. Nato se odpravim na predavanja. Čeprav imam na dan največ štiri ure šole, grem takoj nato spet na trening, ki ga imam od enih do štirih – eno uro suhe vadbe, dve uri plavanja. Ko pridem domov, obvezno potrebujem kakšnih 45 minut za počitek, malo spanja. Nato se do večera učim, pišem eseje, ogromno je treba brati. Res vsako minuto v dnevu nekaj delam. Tudi med vikendi se je treba ogromno učiti. Plavanje na ta račun malo trpi, ker ne moreš biti stoodstotno posvečen treningu in počitku. Kljub vsemu je to zame nova izkušnja, uživam. V Ameriki sem zato, da študiram, to se da izpeljati na vrhunski ravni. Vedno pravim, da sem zelo počaščena, ker imam štipendijo na tako priznani univerzi. To je zame skozi plavanje največja nagrada.
Kako vam uspe biti tako disciplinirani?
Že v gimnaziji sem imela zelo naporen tempo, tako da ni težav. Sploh če v tem uživam. V šolo rada hodim, sem na zelo lepi fakulteti, mislim, da najlepši na svetu! Z dekleti se skupaj učimo, veliko časa preživim v knjižnici. Je ogromna knjižnica, kot v filmih. Če te zanima, kar se učiš, se ustvari pozitivno vzdušje. Športniki so pridni v šoli, in če so ostali, moraš biti tudi ti.
Je kaj časa za zabavo?
Vsake toliko časa si tudi jaz dam malo duška, na športni način, seveda. Uživam študentsko življenje.
Vedno rečem, da je bila to hrana. Po vsej Evropi imamo drugačen način prehranjevanja, imamo pravo kosilo in zdravo večerjo. Tam pa kosilo kar spustijo, pojejo kakšen sendvič, kar je zame nesprejemljivo. Poskušam jesti zdravo, v restavracijah naročiti kakšno ribo, zelenjavo. Prehrana je zagotovo negativna lastnost Amerike.
Ste si z novim stanovanjem pridobili tudi kuharske izkušnje?
Ja, sem že kuhala in se veselim novih izkušenj. Poleti se bom pri kuhi tudi bolj pridružila mami, da si bom kasneje v Ameriki lahko naredila kakšno dobro juho.
|
Sara je kljub velikim naporom v ZDA zelo zadovoljna. © www.alesfevzer.com |
Sprememba je vedno nekaj dobrega, ampak potrebuješ čas, da se nanjo privadiš. Na treningu imam 25 sparing partnerk, treniramo naporno, kljub temu pa se imamo luštno. Smo super družba in to te žene naprej. Ogromno časa preživimo na kopnem, kondicijo nabiramo s kick boxingom, kolesom, ki ga goniš eno uro kot zmešan. Trenerka poskrbi za razgiban program, ko pa smo v vodi, od začetka do konca vse odplavamo maksimalno.
Urnik in študij sta naporna, za nameček pa ste imeli še zdravstvene težave.
Ljudje si verjetno težko predstavljajo, kako naporno je to. Zjutraj imam trening od šestih do osmih. Nato se odpravim na predavanja. Čeprav imam na dan največ štiri ure šole, grem takoj nato spet na trening, ki ga imam od enih do štirih – eno uro suhe vadbe, dve uri plavanja. Ko pridem domov, obvezno potrebujem kakšnih 45 minut za počitek, malo spanja. Nato se do večera učim, pišem eseje, ogromno je treba brati. Res vsako minuto v dnevu nekaj delam. Tudi med vikendi se je treba ogromno učiti. Plavanje na ta račun malo trpi, ker ne moreš biti stoodstotno posvečen treningu in počitku. Kljub vsemu je to zame nova izkušnja, uživam. V Ameriki sem zato, da študiram, to se da izpeljati na vrhunski ravni. Vedno pravim, da sem zelo počaščena, ker imam štipendijo na tako priznani univerzi. To je zame skozi plavanje največja nagrada.
|
V nadaljevanju študija se bom usmerila v psihologijo ali kaj podobnega.
Morda mednarodne odnose ali komunikologijo.
Sara Isaković |
|
Že v gimnaziji sem imela zelo naporen tempo, tako da ni težav. Sploh če v tem uživam. V šolo rada hodim, sem na zelo lepi fakulteti, mislim, da najlepši na svetu! Z dekleti se skupaj učimo, veliko časa preživim v knjižnici. Je ogromna knjižnica, kot v filmih. Če te zanima, kar se učiš, se ustvari pozitivno vzdušje. Športniki so pridni v šoli, in če so ostali, moraš biti tudi ti.
Je kaj časa za zabavo?
Vsake toliko časa si tudi jaz dam malo duška, na športni način, seveda. Uživam študentsko življenje.
