V zadnjih desetletjih so proračuni organizacijskih komitejev drastično zrasli. V Tokiu 1964 je bilo za organizacijo dovolj 56 milijonov evrov, v Riu bo organizacijski odbor zahteval 2,06 milijarde evrov. Rio pa je s tem še vedno pod proračunom Londona 2012.
Popolna primerjava finančnih razsežnosti iger in primerjava različnih proračunov je vse prej kot lahka naloga. Sporno je namreč, ali gre pri izračunih upoštevati tudi vložke v izgradnjo mestne infrastrukture, ki bi tudi brez iger bila nujna. Izdatki organizacijskega odbora olimpijskih iger se tako računajo na koncu, poročilo pripravi tudi Mednarodni olimpijski komite.
Ko seštejemo vse izdatke, ki jih je mesto imelo z organizacijo iger, so doslej najdražje tiste v Pekingu 2008, za katere je bilo namenjenih kar 29 milijard evrov, stroški organizacijskega komiteja v višini skoraj dveh milijard evrov, so ob tem le kaplja v morje. Rio je v tem pogledu precej "cenejši", vsi stroški skupaj naj ne bi presegli desetih milijard evrov. Veliko večino stroškov je zahtevala izgradnja infrastrukture, med drugim tudi nova linija metroja.
Korenite spremembe?
Z olimpijsko agendo 2020 se želi Mok oddaljiti od gigantskih izdatkov. Ampak za Tokio 2020 se že kažejo višji izdatki od sprva predvidenih, govora je o približno 13 milijard evrov. Po Riu bi se tako igre lahko znova podražile. Po zaslugi finančno močnih pokroviteljev, medijskih partnerjev in tudi turistov oziroma obiskovalcev pa gre znova pričakovati tudi velik zaslužek.