Triindvajsetletnik iz Kranja je namreč zabeležil svojo prvo profesionalno zmago v karieri in ne samo to, na svoj hrbet je oblekel majico najboljšega na gorskih ciljih.
"Neverjetno, res se še ne zavedam, kaj mi je uspelo. Končno sem zabeležil zmago v profesionalni konkurenci in to na tako veliki dirki, kot je Giro. Danes sem videl svojo priložnost, šel v pobeg, v njem pa videl, da imam možnosti. Trideset kilometrov pred ciljem smo imeli še okoli devet minut prednosti, takrat sem vedel, da lahko uspemo. Seveda pa sem si želel zmage, zato sem moral na klancu napasti. O zmagi pa nisem bil prepričan vse do zadnjega," se je po zmagi smejalo Janu Polancu, ki si zdaj želi, da bi se njegova ekipa Lampreja zdaj nekoliko bolj posvetila njemu in poskušala osvojiti modro majico.
V Sloveniji je že veliko odzivov na njegov uspeh. Nekdanji selektor, zdaj pa direktor reprezentanc Martin Hvastija, je za Žurnal24.si izjavil, da je to največji trenutek slovenskega kolesarstva in da si je z njim Polanc že rešil kariero. A sam kolesar se s tem ne strinja: "To je le ena zmaga, resda prva in zelo odmevna, a jaz bi rad dosegel kaj več. Je pa nek začetek. Sem še mlad in ambiciozen, tako da res ne razmišljam, da sem zdaj že veliko naredil. Zdaj že razmišljam o drugi zmagi, vsekakor verjamem, da tudi na tej dirki nisem rekel zadnje besede," je optimistično razpoložen Kranjčan.
Ta se je tako športa kot obnašanja učil od očeta, nekdanjega kolesarja Marka Polanca, zdaj pa trenerja ekipe Radenske: "Žal z njim še nisem govoril, saj sem imel veliko obveznosti. Jasno pa je, da ima zasluge za to zmago tudi on. On je moj trener, on je moj šef, vsekakor je glavni razlog, da sem tu, kjer danes sem."
