Stavnice pred 102. dirko po Italiji vlogo največjega favorita pripisujejo Slovencu Primožu Rogliču. "Po tem kaj je pokazal letos na vseh treh večetapnih dirkah, ki jih je vozil, je Primož vsaj zame favorit številka ena. Je pa res, da mora še pokazati, da to zna. Nekteri njegovi tekmeci so namreč že dokazali, da lahko zmagujejo na tritedenskih dirkah, njemu to še manjka," je svoje mnenje pred italijansko pentljo podal nekdanji dolgoletni slovenski profesionalec Martin Hvastija.
"Se pa lahko marsikaj pripeti, trije tedni so kar dolga doba. Za skupno zmago moraš biti stoodstoten, skoncentriran, osredotočen vsak dan od starta do cilja," je težko delo, ki čaka trenutno najboljšega slovenskega kolesarja, opisal selektor do 23 let.
V boju za lovoriko naj bi Rogliču težave povzročali predvsem trije kolesarji. "V glavnem je jasno, kdo lahko dobi letošnji Giro. Tom Dumoulin je po mojem mnenju najhujši tekmec, takoj za njim je Vincenzo Nibali, ki je prekaljen kolesar, in Simon Yates. Slednji bi lahko že lani dobil dirko po Italiji, a je hudo pogorel v eni izmed zadnjih etap. Veliko se je naučil in nato dobil dirko po Španiji. Zagotovo bo zdaj želel popraviti lanski vtis. Ti štirje nekako odstopajo, nato sledijo vsi ostali."
Slovenci z etapnimi zmagami na tritedenskih dirkah.
Dirka po Italiji:
2 zmagi: Jan Polanc
1 zmaga: Luka Mezgec, Primož Roglič, Matej MohoričDirka po Franciji:
2 zmagi: Primož RogličDirka po Španiji:
1 zmaga: Matej Mohorič, Borut Božič
Za Rogličem je fantastičen niz rezultatov. Letos je nastopil na treh dirkah svetovne serije in vse tri tudi zmagal. Najboljši je bil na dirki po Združenih arabskih emiratih, na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja in tik pred Girom še na dirki po Romandiji. Do zdaj je zbral devet skupnih zmag, pet na ravni svetovne serije. Prvo in drugo je vpisal lani na dirkah po Baskiji in Romandiji. Ob tem je bil kot član nizozemske ekipe Jumbo Visma še najboljši na dirki po Sloveniji in Algarveju, še kot kolesar Adrie Mobila pa prav tako po Sloveniji in Azerbajdžanu.
"Primož je do zdaj še vedno naredil tisto, kar je tudi obljubil. Preprosto mu moramo verjeti. Letos je res naredil še en velik korak naprej. On je izjema, ki potrjuje pravilo. Z velikimi koraki nadomešča zaostanek, ki ga je imel zaradi poznega vstopa v ta šport. v mladinskih konkurencah ni bil zraven, a se zelo hitro uči. Včasih tudi na napakah, a verjamem, da je že letos zrel za resnično velike stvari."
Slovensko kolesarstvo je v zadnjih letih sicer že doživelo lepe uspehe na Giru, do etapnih zmag so poleg Rogliča prišli še Luka Mezgec, Matej Mohorič in Jan Polanc, zadnji je kot edini Slovenec doslej zabeležil dve etapni zmagi. Tudi letos bo sicer na startu. "Napredek slovenskega kolesarstva temelji na izjemnih posameznikih. Ne gre samo za Rogliča, ampak tudi za na primer Mateja Mohoriča, prihaja še Tadej Pogačar... Gre za izjemne talente, ki se znajo pripraviti, trdo delati in trenirati. Gre za kombinacijo nadarjenosti in trdega dela. A brez pravega talenta je težko imeti dobro generacijo."
Kot pripadnik generacije, ki je prva redno nastopala na največjih dirkah, se Hvastija malce čuti zaslužnega tudi za dosežke sedanjih slovenskih kolesarjev: "Ne vem točno kateri grški filozof je izjavil, da vidimo dlje od naših predhodnikov, ker stojimo na njihovih ramenih. Smo nekako utirali pot, sedanji fantje pa nimajo več takšnega spoštovanja pred provesionalizmom. To ni več nek bav-bav, vidijo, da se da. Tisti, ki ima potreben talent, lahko. Jaz sem imel velik 'rešpekt' do vsega, bil sem med prvimi, ki so sploh odšli v tujino. Seveda sem čutil veliko spoštovanje, sploh v takratnem sistemu. Bi se strinjal z vami, da smo nekako utirali pot."
"Z mladimi je težko, vse večje breme je na starših"
Kakšna pa je prihodnost? "Spet temeljimo na posameznih izjemnih talentih, na njih lahko gradimo," pravi selektor do 23 let. "Omenili smo že Pogačarja, tu je Žiga Jerman, Jaka Primožič, ki mu bo v tem ali naslednjem letu zagotovo uspel preboj naprej. Me pa malce skrbi za naprej, vsaj za zdaj nimamo odkritih talentov. Ne gre vedno samo za pot navzgor, tu in tam se krivulja tudi obrne. Sploh pri mladih."
So zadnji uspehi pripeljali več mladih v kolesarstvo? Je popularnost kolesarstva pri nas zdaj na doslej najvišji ravni? "Načeloma je. Čeprav je dvig videti predvsem pri starejših, takšnih, ki so prestari za vrhunsko kolesarstvo. Uspehi so nedvomno vplivali na rekreacijsko kolesarstvo, množičnost. Z mladimi je pa težko. Kolesarstvo je šport, ki je vedno dražji. Včasih so klubi podpirali začetke in razvoj mladih kolesarjev, zdaj je vedno več vse na starših. Ta negativna selekcija mi ni všeč. Kolesarstvo tudi ni šport, ki bi ga lahko začel s petimi leti, v bistvu se lahko začnejo po cesti otroci voziti šele po desetem letu. Naše prve generacije so pri 13 letih. Zaradi uspehov tako ni nekega večjega vpisa, se pa zagotovo pozna ta pozitiven naboj."
Slovensko kolesarstvo je sicer veliko pridobilo z novim pokritim velodromom v Češči vasi. Se bo Slovenija v prihodnosti lahko kosala z najboljšimi tudi na tem področju? "Tu nas čaka še izjemno veliko dela, smo pravzaprav na čisti 'nuli', saj se v zadnjih dvajsetih letih na tem področju ni delalo prav nič. Potrebno bo zelo veliko trdega dela z mladimi, treba bo biti potrpežljiv, vztrajen. Trajalo bo vsaj pet, šest let, da bomo nastopili na mladinskih prvenstvih, kasneje pa tudi na članskem nivoju. Je pa velodrom res velika pridobitev. Vsi kolesarji so veseli tega velodroma, večina jih bo tudi čez leto hodila trenirat na ta objekt vsaj dvakrat na mesec. Določene treninge, določene tehnične detajle lahko rešiš samo na velodromu. Smo ga zelo veseli, od vrhunskih rezultatov na njem pa smo še zelo, zelo daleč."
