Dobra dva tedna nas ločita od začetka 38. sezone smučarskih skokov, v kateri bo slovenski šampion Peter Prevc branil skupno zmago iz lanske sezone. Dolenje vaščan je premor med pripravami izkoristil za obisk studia radijskega programa Vala 202, kjer je razkril, kakšne so njegove želje za prihajajočo zimo.
''Želim si, da bi nanizal čim več vrhunskih skokov enega za drugim. Da ne bodo vrhunski skoki, ko ni več kaj za dodati, le eden na tri tedne, ostalo pa malenkosti, ko tudi sam veš, da je mogoče popraviti,'' je povedal Prevc in dodal: ''Številčno si želim, da ostanem med najboljšimi.''
Prva tekma sezone 2016/2017, katere vrhunec bo svetovno prvenstvo v finskem Lahtiju, bo na sporedu 25. novembra v Kuusamu, slovenska reprezentanca pa se v teh dneh posveča predvsem psihološki pripravi. ''To poskušamo doseči z nenehnimi ponavljanji na suhem in ne na skakalnici, Na skakalnico gremo samo preveriti oziroma tisto, kar delamo na tleh, spravimo v realne pogoje. Potrebno je pripraviti glavo, da lahko na tekmi vse odmisliš in se osredotočiš samo na 'špuro' in rob mize. Kar si treniral celo poletje, mora telo narediti avtomatsko, da ti potem na tekmah ni treba komplicirati. Treningi so zelo kvalitetni, a napornejši psihično kot fizično,'' je pojasnil Prevc.
Slovenski šampion ima pred novo sezono mešane občutke. Po eni strani ga veseli, da bo ponovno nastopal na tekmah svetovnega pokala, po drugi strani pa se zaveda, da bo pričakovanja javnosti težko upravičiti.
''Kar zadeva začetek sezone, se veselim predvsem tega, da bomo spet v ustaljenem ritmu. Da gremo sredo, četrtek od doma. Prispemo na prizorišče in uredimo drese. Naslednji dan kvalifikacije in nato dve tekmi. Zdaj je vsak teden drugače, ker je potrebno prilagajati treninge. Po rezultatski plati pa ne vem, ali bi se po takšni sezoni veselil tekem, da se znova dokažem, ali je bila lanska sezona tako dobra, da preprosto ne bo nihče zadovoljen, če ne bom zmagoval. O tem smo se pogovarjali. Ko si enkrat četrti, so ljudje še zadovoljni, če si potem osmi, sedmi, šesti. Ko si pa enkrat tretji, drugi in kdaj celo zmagaš, potem je pa četrto mesto za veliko večino že razočaranje. Veselim se tekem, da se znebim nervoze, po drugi strani me je pa strah, kaj če se ne izide. Da me prehiti 15 skakalcev, da ne bom znal skočiti. V glavi je vedno črviček, ki te na to spominja, ampak ga odrineš stran in pozitivno zreš v novo sezono.''
Posebnih prijemov in strategij se v poletnem času ni posluževal, poudaril pa je, da bo potrebno pokazati napredek. ''Z danes na jutri ne gre. Ni nekega segmenta, da bi mi prinesel dva metra vsako tekmo. Bolje je izboljšati celoto. Temeljna stvar vsakega športa je napredek. Vsi hočejo biti najboljši. Tudi jaz želim biti vsak dan boljši. Če bodo skoki na istem nivoju kot lani, bi bil letos nekje na robu deseterice. Razvoj se ne bo nikoli ustavil. Vsako leto skačemo z nižjih zaletišč. Zaletišča so največji pokazatelj, da gre tehnika naprej, naprej, naprej. Potrebujemo vedno manj hitrosti, da dosežemo isto dolžino kot v preteklosti.''
Rezultatsko upa, da bo tudi v prihajajoči sezoni pri vrhu, v nasprotnem primeru pa se bo tolažil z dejstvom, da je pred njim še dolga kariera. ''V rezultatskem pogledu me bo to zadovoljivo in razveselilo prav tako, a težko je govoriti pred začetkom sezone. Vem, da me čaka še veliko takšnih vprašanj in moral bom odgovoriti. Treba je iti iz skoka v skok, iz tekme v tekmo. Lahko rečem, da bom ob koncu sezone petnajsti, prvi ali trideseti, a najprej bom moral prebroditi zimo z vsemi točami, neurji, sušami. Nisem še toliko gensko spremenjen, da name ne bi nič vplivalo. Pomembmo je, da imaš osebno zadovoljstvo oziroma ga moraš imeti. Jaz sem to poletje naredil vse, da bi bil med najboljšimi. Če ne gre, smola. Star sem 24 let, večjih poškodb še ni bilo. Če ne bo šlo, se lahko tolažim s tem, da bo drugo leto boljše,'' je dodal olimpijski podprvak.
Prvi po sezoni 2004/2005?
Zadnji smučarski skakalec, ki mu je uspelo ubraniti veliki kristalni globus, je bil Janne Ahonen v sezoni 2004/2005. Pred njim je to uspelo Adamu Malyszu, Martinu Schmittu, Primožu Peterki, Andreasu Goldbergerju, Mattiju Nykänenu in Armin Koglerju.
''Spet nekaj zanimivega. To se mi dogovorimo (smeh). Poljak, Nemec, Slovenec... morda je na vrsti kakšen Skandinavec. Hec. Zanimiva statistika. Ne vem, zakaj je tako. Očitno se res toliko stvari spremeni. Menjajo se dresi, materiali, okovja. Eni se privadijo prej, drugi kasneje. Možno pa je tudi, da se je zamenjala generacija in mladi so s predrznejšo in pogumnejšo tehniko prehiteli druge. Morda pa je to cena zmagovalne slave, da ni značaja, ki bi to prenesel,'' je sklenil Prevc.
