"Šport je nadomestek religije"

Na tisoče zastav, kaos na cestah, kolektivna evforija, nacionalni ponos, "prevcanje" malčkov na šolskih in vrtčevskih toboganih, slovenska trobojnica narisana na licih, avtomobilih, transparentih ... Vse to so spremljevalci letošnje Planice.

Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih bo v štirih dneh v živo s prizorišča spremljalo okrog 100.000 gledalcev, še veliko več bo prikovanih pred televizijske sprejemnike. Skoraj vsi stiskajo pesti za slovenske "orle" na čelu z velikim junakom letošnje sezone Petrom Prevcem.

Takšno energijo, kot se v teh dneh sprošča v dolini pod Poncami, je moč zaznati le na največjih športnih prireditvah, ko naše reprezentance igrajo pomembne tekme ali ko naši individualni športniki segajo po svetovnem vrhu. 

• "Saj sem vam dal vse, kaj bi še radi?"

Prof. dr. Matej Tušak, ki na fakulteti za šport in ljubljanski filozofski fakulteti predava psihologijo in psihologijo športa, nam je povedal več o psiholoških faktorjih, ki so na delu v Planici in nasploh ob uspehih slovenskih skakalcev. Njegovo mnenje je, da se lahko pri športu naučimo veliko stvari, ki jih lahko apliciramo na druge dele življenja.

"Želja po letenju je prirojena vsakemu"

Kateri dejavniki so najbolj ključni za to, da se ljudje masovno identificirajo z določenim športnikom, v tem primeru Petrom Prevcem?

Pomemben dejavnik so kontinuirani uspehi, ki jih ima Slovenija v smučarskih skokih. Pri slednjih imamo Slovenci bogato tradicijo uspehov, zato se lažje identificiramo s skoki kot pa na primer z nogometom, kjer take tradicije uspehov ni. Tam je bila evforija že, ko smo se uvrstili na veliko tekmovanje, v skokih pa imamo svetovno špico. Pomemben dejavnik je tudi to, da smo alpski narod in zato zimske športe dojemamo kot svoje. Pri fenomenu skokov oziroma poletov ne gre prezreti dejstva, da je letenje osnovna želja vsakega človeka. To je prirojeno vsakemu otroku. Gre za obvladovanje prostora, to je privedlo tudi do tehnološkega razvoja na področju letenja. Pri letošnjem planiškem fenomenu pa gre tudi za to, da so se uspehi in s tem evforija stopnjevali skozi celotno sezono.

Kaj je razlog tega, da je ljudje iščejo vzore v športu?

matejtusak.si

Je kakšna razlika pri identifikaciji otroka z individualnim športnikom ali takšnim v kolektivnem športu, ki je del ekipe?
Za otroke tukaj bistvene razlike ni. Ključne so nadpovprečne kvalitete. Ali gre za športnike, ki so del ekipe, ali pa za individualne športnike, ni tako pomembno. Bolj gre za to, da nekdo s svojo kvaliteto izstopa. Vsi ljudje se hočemo identificirati z boljšimi. Vedno želimo biti boljši od tega, kar smo. V primeru Petra Prevca je to pravzaprav zelo dobrodošlo. Prevc, vsaj v podobi, ki jo kaže javnosti, nima takšne lastnosti, ki nam ne bi mogla biti všeč. V njem lahko vidimo veliko pozitivnih zgledov. 

V Planici in nasploh ob večjih športnih dogodkih je med slovenskim narodom čutiti enotnost, ki je na drugih področjih ni. Vsi stremijo k istim ciljem. Je te občutke sploh mogoče prenesti na širšo družbo, z njimi poganjati neko družbeno gibanje?

Sam se več let trudim, da bi se te stvari lahko prenesle v druge sfere življenja. Iz športa se lahko ogromno naučimo. Pri športu lahko vidimo, kako si konkurenti med seboj ne nagajajo, kvečjemu si pomagajo. Če pogledamo skoke, se Norvežani, Nemci, Avstrijci, Slovenci, borijo za isti denar, točno vedo, kdo koliko 'vzame', pa si po koncu tekme vseeno sežejo v roke. To so stvari, ki jih danes pravzaprav vidimo le še v športu. Sam skušam športne vrednote širiti na ostala področja, del tega so tudi predavanja. Toda čaka nas še veliko dela.