Poročali smo, da je rekord najboljšega slovenskega skakalca odmeval po vseh največjih svetovnih medijih, ponekod pa se je spet zataknilo pri razlikovanju Slovenije in Slovaške.
''Peter Prevc, slovaški smučarski skakalec, je s skokom 250 metrov kljuboval gravitaciji in dosegel nov svetovni rekord v Vikersundu,'' svoj prispevek o dosežku Petra Prevca začenja angleški The Times.
Blamažo so si takoj po zgodovinski tekmi za Slovenijo privoščili že organizatorji tekme, ki so Prevca prikrajšali za Zdravljico in mu namesto državne himne postregli z ognjemetom in glasbeno podlago.
Prevc je v Vikersundu postal šele drugi Slovenec v zgodovini, ki mu je uspelo doseči svetovni rekord v smučarskih poletih. Pred njim se je z nazivom okitil Jože Šlibar, ki je 24. februarja 1961 skočil 141 metrov in izboljšal deset let star rekord Finca Tauna Luira. Šlibarjev rekord je padel tri leta kasneje, ko je Čeh Dalibor Motejlek v Oberstdorfu poletel še tri metre dlje (144 m).
Zgodovina državnih rekorderjev sega v leto 1921, ko je Jože Pogačar skočil devet metrov. Kmalu zatem je Viktor Šubert znamko popravil na 14,7 metra, slab meter daljši pa je bil ponovno Pogačar (15,5). Rekord je v naslednjih letih vseskozi rasel, med drugim so si ga lastili Joško Janša, Bogo Šramel, Franc Palme in Albin Novšak, ki so tekom kariere večkrat izboljšali svoje rekordne znamke.
Prvi je daljavo 100 metrov leta 1947 preskočil Rudi Finžgar (102 m), ki je do leta 1952 svoj dosežek izboljšal na 117 metrov. Jože Šlibar je leta 1961 skočil najprej 129, nato 131, ustavil pa se je pri 141 metrih. Leta 1983 je rekorder postal Primož Ulaga (173 m), dobrih 20 let za njim pa se je z rekordno znamko na vrh lestvice zavihtel najboljši slovenski skakalec Primož Peterka (195,5 metra). Dvakratni zmagovalec skupnega seštevka je v istem letu postal prvi slovenski orel, ki je preletel magično mejo 200 metrov (203 m).
Peterkin dosežek je izboljšal Goran Janus (205,5 m), a Primož je vrnil udarec z 212 metri. Leta 2002 se je v zgodovino slovenskih poletov zapisal Robert Kranjec, ki je poletel 222,5 metra. Rekord je bil nato nekaj časa v lasti Roka Benkoviča (226 m), od leta 2007 do 2012 pa ga je stopnjeval Kranjec (232 m).
Leta 2012 je Kranjca premagal Jurij Tepeš (235,5 m), a Ljubljančan se ni dal in ponovno skočil na vrh (244 m). Slednja daljava se je obdržala tri leta, do nastopa Prevca v Vikersundu, kjer je vodilni skakalec skupnega seštevka svetovnega pokala poletel 250 metrov in za slabih 24 ur postal ne samo slovenski, temveč tudi svetovni rekorder.
Prav imaš, Angleži so poleg Američanov sinonim nerazgledanosti... Že zadnjih 100 let jih rešuje zgolj tradicija, kvalitete nimajo nikakršne.
jaz angleže ne bi upošteval med intelegentne narode. za zavrti in samovšečni,a nimajo zakaj biti.so samo bebci
jaz že dolgo govorim ,da so angleži najbolj butasti narod evrope. a o organizatorju škoda besede ker so bebci in nevošljivci. zato niso hoteli dati naše himne. si predstavljate da to naredijo nemcu froundu. to bi bilo šele vik in… ...prikaži več krik in seveda kazen bi sledil. za nas pa dobro in naj bomo veseli da smo zmagali. očitno so že načrtovali kako prevcu vzeti svetovni rekord in jim je uspelo in to sila sporno.