Bil je prvi izbor na naboru. Veljal je za najobetavnejšega podajalca v ligi NFL. Že res, da ni bil najbolj natančen v podajah, je pa zato z žogo pogumno tekel in tudi tako pridobival jarde. Bil je obraz prebujajoče se franšize Atlanta Falcons. Postal je najbolje plačani igralec lige. A ravno ko je trikratni udeleženec Pro Bowla postal velika zvezda, se je zgodilo poletje 2007: dobili so ga pri organizaciji pasjih bojev in obsodili na zaporno kazen. Čez noč je postal največji zlobnež lige NFL, Falcons pa so se ga po hitrem postopku znebili (še danes od njega terjajo denar, ki so mu ga že izplačali po pogodbi). Dve leti pozneje, potem ko je 19 mesecev preživel za zapahi, se je vrnil v ligo. Philadelphia Eagles so tvegali in podpisali z osramočenim igralcem. Lani je bil druga rezerva Donovanu McNabbu in ni dobil veliko priložnosti. Letos je bil mišljen kot rezerva nepreizkušenemu Kevinu Kolbu, a ko je ta kaj hitro pogorel, je Vick nemudoma izkoristil svojo priložnost.
Na drugi tekmi v vlogi starterja je podal za tri touchdowne in še enega pritekel. V četrtem tednu ga je ustavila poškodba reber. Ko se je po mesecu dni vrnil, je dokončno eksplodiral: na tekmi proti Washington Redskinsom je osvojil 333 jardov ter štiri touchdowne s podajami in 80 jardov in dva touchdowna s tekom. Dosežek brez primere! Že danes je drugi najuspešnejši podajalec glede na pretečene jarde v zgodovini lige. Šele prejšnji teden je imel prvo prestreženo podajo v sezoni. Je najresnejši kandidat za MVP rednega dela sezone (konkurenca mu bo Tom Brady), njegovi Eagles pa že sanjajo o prvem osvojenem Super Bowlu po 50 letih (imajo osem zmag in štiri poraze). Njegova igra je tako navdušujoča, da ga ni privrženca lige NFL, ki ne bi želel gledati tekem Eaglesov. Baraba je postal novi (ali bolje vnovični) junak lige.
A dobre igre niso bile dovolj, da si je opral svoje ime. Sodeluje z organizacijo Humane Society of the United States in po Združenih državah vsak teden predava o grozotah pasjih bojev. Pravi, da je spoznal, kako gnusna, predvsem pa brezpredmetna so bila njegova dejanja (pse, ki niso zmagovali, so morili na grozljive načine – z obešanjem, z elektriko, utopitvijo ali pa so jih metali od tla). Prejšnji teden je obiskal eno od šol v New Havnu. "Govoril je pred več kot 2.000 mladimi. Na edini prosti dan v tednu se je prebudil od petih zjutraj, da je bil ob pol sedmih na vlaku in tri ure kasneje v šoli v New Havnu. Ves dan je mladim govoril o grozotah pasjih bojev," pripoveduje predsednik omenjene organizacije, Wayne Pacelle, ki je bil v času sodnega procesa vodja javnega linča nad Vickom. Zdaj mu pomaga in ga je pospremil že na 24 podobnih predavanj.
Charles Barkley
"Naši otroci morajo spoznati njegovo zgodbo. Ta mladi mož je spremenil svoje življenje in s svojo zgodbo lahko vpliva tudi na druge," pove komisar Goodell. Pacelle dodaja: "Zelo grozno izkušnjo je spremenil v nekaj pozitivnega." Če so ga soigralci lani še gledali malo postrani, danes vsi dihajo zanj. "Nisem ga poznal v času igranja za Atlanto. Ne vem, kako je nekoč treniral, a danes je pravi profesionalec. Vsak dan je na treningu in poskuša izpopolniti svojo igro. Na zelenici pa je pravi vodja," pravi cornerback Eaglesov, Asante Samuel. Počasi na svojo stran pridobiva tudi navijače. Med njimi je legenda lige NBA, Charles Barkley. "Ko prideš iz zapora, začneš z ničle. Ne bodo mu vsi odpustili, niti ga ne bodo vsi vzljubili. A isto velja tudi za Bretta Favra, za T. O.-ja … Tudi Kobe Bryant ni bil najbolj priljubljen, pa Ray Lewis pred nekaj leti. A s trdim delom se dojemanje javnosti počasi spremeni."
