Janja Garnbret je olimpijsko leto 2021 kronala z zmago na najpomembnejši tekmi. Tekmovalka iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu je v Tokiu postala prva olimpijska prvakinja v zgodovini športnega plezanja. Prav olimpijska kolajna je bila edina, ki ji je manjkala v bogati zbirki odličij pred svojim 23 rojstnim dnevom.
Vsi poznavalci športa, trenerji in navijači so bili prepričani v olimpijski uspeh slovenske zvezdnice vertikale. Vendar pa se je za osvojitev prestola morala potruditi. Tako hudega pritiska, kot ga je v sredo občutila na začetku kvalifikacij na začasnem olimpijskem prizorišču parka za urbane športe Aomi, še ni čutila na nobeni od tekem. In teh je bilo v njeni karieri veliko.
Olimpijski troboj kombinacije bi se lahko končal tudi s popolno katastrofo. V uvodni disciplini kvalifikacij hitrosti sta se ji pripetili napaki, manjša zdrsa v obeh poskusih. Dveletni trud je skorajda splaval po vodi.
Njena časa sta bila daleč od osebnega in državnega rekorda, ki ga je pred Tokiom postavila na tekmi svetovnega pokala v Villarsu. Hitrost je končala na 14. mestu od 20 tekmovalk. A se je hitro izkopala iz brezna ter v balvanih pokazala, zakaj je upravičeno najboljša športna plezalka na svetu.
Balvani so bili težki, a ne za slovensko junakinjo Tokia. Vsak vrh od štirih balvanskih smeri je osvojila v prvem poskusu, kar ni zmogla nobena od tekmic, ki so se ustavile pri treh vrhovih. Z impresivno predstavo na balvanih je prevzela mesto vodilne, ki ga ni izpustila iz rok. V težavnosti je sicer je ostala brez vrha smeri, a je naredila dovolj za četrto mesto. Osvojila je 56 točk, kar je bil najmanjši zmnožek od vseh nastopajočih prvi dan tekmovanj.
V finalu osmerice je ponovila vajo. S to razliko, da je hitrost namesto zgolj merjenja časov, kar je bilo na sporedu kvalifikacij, tokrat prinesla dvoboje za razvrstitev. Te je končala na petem mestu z novim osebnim in slovenskim rekordom v tej disciplini, ki nima dolge tradicije na Slovenskem.
Pripravam na olimpijske igre je posvetila zadnji dve leti. Dolg koronski premor je izkoristila za dvig forme. Za napredek v hitrosti. To se ji je obrestovalo v svetovnem pokalu. Prvič se je prebila v izločilne boje, kot prva Slovenka je 15 metrsko steno s fiksnimi oprimki premagala v manj kot osmih sekundah (7,91). V Tokiu je danes ta mejnik še izboljšala na 7,81 sekunde.
Garnbretova je bila že od najbolj ranega otroštva zapisana plezanju. Izzivanje zemljine težnosti, vertikala, je za Korošico najbolj naravno gibanje. Ker je plezala doma po pohištvu, je bilo logično, da sta starša morala vpisati Janjo v športno-plezalni klub. Primerno okolje za to je našla v Velenju.
Garnbretova je že takoj pokazala svoj talent. Hitro so sledila tekmovanja, na katerih je premagovala starejše tekmovalke. Na mednarodnih tekmah je začela nastopati leta 2013, najprej v konkurenci mladink, v katerih je nizala uspeh za uspehom.
S prehodom med članice je zgolj razprla krila ter hitro začela dohajati veteranke. Prve stopničke v svetovnem pokalu je osvojila že na prvi tekmi, 12. julija 2015 v Chamonixu, ko je zaostala zgolj za Mino Markovič. Ta tekma je takrat štela tudi za evropsko prvenstvo. Svoje prvo srebro na velikih tekmovanjih je osvojila pri rosnih 16 letih.
Na prvo zmago v svetovnem pokalu ni bilo treba predolgo čakati. Že čez 12 mesecev je konkurenco premagala v težavnosti, prav tako v Chamonixu, pri 17 letih.
Vsega skupaj je v svetovnem pokalu v športnem plezanju nanizala 47 stopničk, od tega 30 zmag, 13 balvanskih, 17 v težavnosti. Izjemne sezone so jo vodile k osvojitvi štirih naslovov skupne zmagovalke svetovnega pokala športnih plezalk v letih 2016, 2017, 2018, 2019.
Pred dvema letoma je osvojila tudi naslov zmagovalke seštevka svetovnega pokala v balvanih, svojega prvega, ima pa tudi tri naslove zmagovalke seštevka svetovnega pokala v težavnosti z letnicami 2016, 2017 in 2018.
S svetovnih prvenstev je prinesla sedem kolajn, od tega kar šest zlatih. Že na svojem prvem leta 2016 v Parizu je osvojila naslov svetovne prvakinje v težavnosti. Leta 2018 v Innsbrucku je bila zlata v balvanih in kombinaciji ter srebrna v težavnosti.
V Hachiojiju na Japonskem pred dvema letoma se je vpisala v zgodovino z enkratnim in neponovljivim mejnikom, ko je prva na enem svetovnem prvenstvu osvojila tri naslove prvakinje, podvig, ki ji je uspel v balvanih, težavnosti in kombinaciji, s čimer si je neposredno zagotovila olimpijsko kvoto.
Njen prvi trener je bil zdajšnji selektor slovenske reprezentance Gorazd Hren, glavni motor kluba iz Velenja, zlato olimpijsko zgodbo pa ji je pomagal spisati nekdanji trener Maje Vidmar in Mine Markovič Roman Krajnik, s katerim je začela sodelovati konec leta 2019.
Drobna po višini, visoka je 164 cm, a velika po uspehih se je rodila 12. marca 1999, le 13 dni je mlajša od slovenskega košarkarskega superzvezdnika Luke Dončića. Je profesionalna športnica, zaposlena v športni enoti Slovenske vojske.
Po zmagoslavju v Tokiu (na fotografiji) je nocoj Janja Garnbret navdušila tudi v športni dvorani Zlato polje v Kranju.
Velja omeniti zanimivost. Za vzornico si ni izbrala športne plezalke, ampak ameriško telovadko Simone Biles. Rada ima sladoled in naravni pomarančni sok, posluša tehno in house.
Po olimpijskih igrah jo čaka domača tekma 3. in 4. septembra v Kranju, nato pa od 16. do 21. septembra svetovno prvenstvo v Moskvi v hitrostih, balvanih in težavnosti.
