"Oh, človek, kako je to težko!“

Uvrstili ste se na SP.

Vauuuuu. Obe ekipi sta bili izjemno utrujeni, to je zelo dolg turnir. Borili smo se. Želeli smo si zmagati tudi proti Hrvaški, a ni šlo. Vrnili smo se in pokazali, da nismo le moštvo, ki ga spremlja sreča. Od navdušenja sem kričal. Zato sem moral iti najprej v garderobo, pred nekaj minutami nisem bil sposoben odgovarjati na vprašanja novinarjev. Potreboval sem čas, da se umirim.

Kakšen je odziv na vaše uspehe v Ukrajini?

Nor. Vsi so menili, da bomo končali kot zadnji. Prikovali so nas na 24. mesto. Na vsaki tekmi smo si želeli pokazati, da sodimo na to evropsko prvenstvo. To smo tudi naredili. Vsak od igralcev se je boril po najboljših močeh. Upam, da so vsi fantje zdaj zvezde v Ukrajini. A čaka nas še ena tekma, potem pa vrnitev v Kijev. Želimo končati z zmago.

Kaj menite o tekmi s Slovenijo?

Dvoboj je zame še vedno pomemben. Na vsaki tekmi, tudi v življenju, moraš tekmovati. Poskušali bomo zmagati, turnirja še ni konec. Igrali bomo pred 10.000 ljudmi, moramo biti pripravljeni.

Kako težko je odigrati tri tekme v prav toliko dneh?

Oh, človek! Kako je to težko. Trdo sem treniral s svojimi trenerji, imamo izjemnega trenerja za fizično pripravo. Verjamem, da nas bo strokovni štab dobro pripravil tudi na tekmo s Slovenijo.

Kako je imeti za trenerja nekoga, ki je dosegel toliko kot Mike Fratello?

Neverjetno. Vcepil nam je prave principe in filozofijo, še zlasti v obrambi. A čudoviti delo je opravil celoten strokovni štab. Vsak trener ima svoja razmišljanja, v reprezentanci Ukrajine pa so jih vsi dobro sprejeli. Trenerja je treba poslušati, to tudi počnemo, zato smo uspešni. 

Prihajate iz športne družine...

S sestro sem govoril po porazu s Hrvaško. Z očetom in mamo mi je dodala dodatno motivacijo. Rekla mi je, da naj se potrudim, naj se borim. Moja sestra je najboljši primer borca in tega, kaj ti prinese trdo delo. Osvojila je bron, čeprav je v cilj prišla pravzaprav na eni nogi. Vsa družina se veseli naših uspehov.