"Svoje preteklosti ne morem izbrisati, a želim si, da bi se me ljudje spomnili zaradi športnih dosežkov, ne pa zaradi umora," je izjava Sebastiana Rodrigueza, ki ni ravno tipična izjava v športnih intervjujih. In kako je sploh končal kot plavalec na Paraolimpijskih igrah? Po umoru, ki ga je zagrešil v imenu organizacije, ki je želela v Španiji vzpostaviti državo po vzoru Mao Zetungove Kitajske, je v zaporu gladovno stavkal kar 432 dni in si tako poškodoval nekatere organe, da ni mogel več hoditi. Stavkati je začel iz protesta, ker vsi člani Grape niso bili nameščeni v istem zaporu, življenje pa so mu rešili s prisilnim hranjenjem.
Danes predava o "pravih življenskih vrednotah"
Ker so kasneje novi španski zakoni določili, da nobena invalidna oseba ne sme služiti zaporne kazni, je bil leta 1994 izpuščen, kljub nasprotovanju družine umorjenega, kateri se za dejanje ni nikoli opravičil, niti ga ni obžaloval. V težave je zašel že na svojih prvih igrah leta 2000 v Sydneyu, kjer je sicer osvojil kar pet zlatih medalj, ker je organizatorjem dejal, da je noge izgubil v prometni nesreči, ker ni želel razkriti svoje temne preteklosti. A Mednarodni olimpijski komite (MOK) se je odzval z besedami, da "Sebastian Rodriguez ni prekršil niti enega pravila, ne moremo ga sankcionirati." Njegovi sotekmovalci so zahtevali, da mu zaradi njegove nasilne preteklosti odvzamejo vsa odličja, a na tekmovališčih si jih je Rodriguez pošteno prislužil.
"Danes hodim po šolah po vsej Španiji in otrokom predavam o pravih življenskih vrednotah. Odhod v zapor in vse povezano s tem je bila zadostna pokora," je še dejal danes 55-letni Španec, ki je tudi v Londonu že osvojil medaljo in sicer je bil srebrn v disciplini 50 metrov prosto.
