Kadrovski vrtiljak na klopi Olimpije naj bi se z imenovanjem 48-letnega Barišića, ki je kot trener v preteklosti vodil več avstrijskih klubov, v letu 2017 pa turški Karabükspor, tako vendarle ustavil.
Barišić bo po Marijanu Pušniku, ki je bil v dveh obdobjih trener ljubljanske zasedbe, Marku Nikoliću, Rodolfu Vanoliju, Luki Elsnerju, Safetu Hadžiću, Igorju Bišćanu in Iliji Stolici tako postaja že deveti glavni trener, ki bo od prihoda Mandarića leta 2015 sedel na klop zmajev.
Čeprav je klub danes po Twitterju sprva sporočil, da mesto trenerja do nadaljnjega prevzema stari znanec Olimpije Hadžić, pa je STA od virov blizu kluba naknadno izvedel, da gre samo za vmesno obdobje enega tedna do dokončnega prihoda Barišića.
Do nadaljnjega, vključno z današnjo tekmo v Domžalah, bo zmaje s klopi vodil Safet Hadžić. pic.twitter.com/P5i9jsqWxK
— NK Olimpija Ljubljana (@nkolimpija) August 26, 2018
Avstrijec s hrvaškimi koreninami bo tako z začetkom septembra postal prvi glavni trener s "polnimi pooblastili" po odhodu Srba Ilije Stolice konec julija po bledem uvodu v novo sezono.
Stolica je bil na klopi Olimpije manj kot dva meseca, potem ko je zamenjal Hrvata Igorja Bišćana, ki se mu je predsednik kluba Milan Mandarić kljub osvojenima lovorikama v lanski sezoni zaradi konceptualnih razlik v igri zmajev odpovedal.
Obveznosti glavnega trenerja je v vmesnem obdobju začasno opravljal pomočnik Aleksandar Linta. Ta je po besedah Mandarića sicer imel možnosti postati glavni trener, a po porazih na domačem terenu na večnem derbiju proti Mariboru prejšnjo nedeljo in na prvi tekmi zadnjega kroga kvalifikacij za evropsko ligo proti Spartak Trnavi ni več v načrtih kluba.
Zato bo v vmesnem obdobju pred prihodom Barišića na klop sedel Hadžić, ki bo tako že četrtič v svoji karieri vodil zmaje. Nazadnje je bilo to aprila lani, ko je postal začasni trener pred prihodom Bišćana 2. junija lani.
Na Dunaju rojeni Barišić je svojo nogometno znanje, tako igralsko kot tudi trenersko, razvijal v avstrijski ligi. Svojo igralno kariero je pri 19 letih začel kot član Wiener Sport-Cluba, katerega član je bil do leta 1991. V naslednjih dveh letih je igral za dunajski Favoritner AC in FC Admira Wacker iz Mödlinga, nato pa je leta 1993 prestopil k dunajskem Rapidu, kjer si je tudi ustvaril ime.
V dveh sezonah kot član Rapida je osvojil naslov državnega prvaka in kot vezni igralec na 55 tekmah prispeval 11 zadetkov. Naslov državnega prvaka v Avstriji je nato osvojil še trikrat z FC Linz, in sicer zaporedoma med leti 1999 in 2001.
Igralno kariero je končal leta 2005 pri SC Eisenstadt, leta 2009 pa je začel trenersko pot pri Rapidu, sprva kot pomočnik glavnega trenerja, nato je leta 2011 med sezono začasno prevzel dolžnosti glavnega trenerja. Po končani sezoni je bil imenovan za glavnega trenerja B ekipe Rapida, leta 2013 pa je postal stalna rešitev na mestu glavnega trenerja pri prvi članski ekipi dunajskega nogometnega velikana.
V treh sezonah od leta 2014 do 2016 so zeleno-beli pod njegovim vodstvom trikrat domače prvenstvo končali na drugem mestu, v evropskih ligah pa je v sezoni 2013-14 Rapid popeljal v glavni del Evropske lige. Še dlje, v izločilne boje tega tekmovanja pa je klub pod njegovim vodstvom prišel naslednjo sezono.
V tej sezoni je za dunajski klub blestel tudi slovenski napadalec Robert Berić, ki je na 49 tekmah v vseh tekmovanjih dosegel kar 33 zadetkov.
Od Rapida se je Barišić poslovil po koncu sezone leta 2016, naslednjo trenersko delo pa je našel v Turčiji pri prvoligašu Karabüksporju, ki ga je prevzel za zadnjih 13 tekem sezone. Klub je pod njegovim vodstvom končal na 11. mestu prvenstvene lestvice in se tako obdržal v prvi ligi, Barišić in klub pa se nato nista dogovorili za podaljšanje.
