Nekdanji selektor slovenskih reprezentanc do 15, 16 in 17 let Tomaž Petrovič, je v zadnjih tednih podrobno spremljal nastope mlade slovenske izbrane vrste v skupinskem delu evropskega prvenstva do 21 let, ki ga gosti Slovenija. Izločilni boji se bodo s četrtfinalnimi obračuni nadaljevali konec meseca maja. Slovenski mladeniči so na evropskem prvenstvu klonili proti Španiji in Italiji, s Čehi pa so remizirali z 1:1 in tako ostali brez četrtfinala. V zadnjem obdobju je tri tekme odigrala tudi članska reprezentanca. Petroviča smo vprašali za oceno nastopov obeh izbranih vrst.
Kako bi ocenili nastope Slovenije na domačem EP?
Težko se primerjamo z najboljšimi. Ekipno včasih še gre, individualno pa malce zaostajamo, kar pa je povsem logično. Kar se tiče tržne vrednosti igralcev, smo med temi 16 reprezentancami povsem pri repu. Se pa strinjam z ocenami, da je naša trenutna generacija do 21 let ena najboljših, kar smo jih imeli doslej. Se pa po individualni kakovosti težko primerjamo s Španci in Italijani. Realno bi se težko prebili iz skupine, lahko pa bi pustili boljši vtis, saj bi kakšen rezultat lahko šel nekoliko tudi v drugo smer.
Kje je še prostor za napredek?
Osnova je vedno delo v klubih. Glede na razmere, ki so v Sloveniji, se dela dobro. Ne smemo pozabiti, da nas je samo dva milijona. Pogoji se izboljšujejo, so pa še vedno velike rezerve. Kar pa se tiče reprezentanc... Še večji strokovni štabi. Imamo manjše kot v tujini, kar je seveda povezano s financami. Še boljše bi moralo biti sodelovanje med reprezentancami, se pravi povezanost od U15 do A reprezentance, boljše definiran sistem dela. V rezultatskem smislu bi tako malce prišli zraven. Ko kaj pri teh rečeh ni idealno, se nam takoj pozna. Imamo majhen bazen, klubi pa se večinoma borijo za preživetje. Težko bi dejali, da ima kateri od njih res postavljeno strategijo razvoja igralcev. Mogoče so se nekateri temu približali, a takoj, ko kateri od igralcev preseže neke okvire, sledi ponudba in odhod v tujino.
Je to prava pot?
Taka ponudba pritegne igralca, starše, agente, tudi klub si želi nekaj zaslužiti, vprašanje pa je, če je takšna pot idealna. Ponavadi ni, ponavadi se ti fantje hitro vrnejo. V tej reprezentanci je bilo 15 igralcev iz prve slovenske lige, to kaže na to, da je bolj naravna pot takšna, da pri nas prideš do članske ekipe, imaš s tem večjo podporo v klubu, se razviješ, dozoriš tudi kot oseba in se šele nato podaš v tujino. To je najbolj zdrava pot. Ni pa to pravilo, od posameznika do posameznika je lahko drugače. Nekomu namreč morda odgovarja, da 'pobegne' iz tega okolja pri 17, 18 letih. Klubi razmišljajo zgolj o preživetju, neke podpore s strani države ni, veliko manj kot nekoč jo je tudi s strani podjetij. Klubi se morajo znajti sami. Vse je podrejeno rezultatu, zelo malo pa je klubov, ki bodo rekli 'postavimo štiriletno strategijo za tega ali drugega igralca in nadzorujmo njegov razvoj'. V Sloveniji je to zelo težko. Na koncu nam uspe iz vsega tega narediti še kar precej dobrih nogometašev.
Prej ste omenili državo. Kako bi ocenili ukrepe med epidemijo na področju športa?
V praksi izgleda tako, da so se ustavili le šolstvo, šport in turizem, vse ostalo pa normalno deluje. Ukrepi se mi ne zdijo ravno uravnoteženi. Na nek način se je pokazalo, da preko športa ni prišlo do velikega števila okužb. EP do 21 let je zgleden primer tega. Vse je potekalo na visoki ravni in praktično ni bilo možnosti za prenos virusa. Se pa po drugi strani strinjam, da bi se moralo vse skupaj presekati z neko karanteno. Ta bi morala veljati za vse, da bi se stanje drastično izboljšalo. Ker vse se drugače že resnično predolgo vleče.
Kaj konkretno ste morali po zahtevah Uefe početi med EP?
Na EP sem sodeloval v okviru nacionalne televizije. Pred vstopom na stadion si bil testiran, izmerili so ti telesno temperaturo, obvezno je bilo nošenje mask, razkužovanje rok, zadrževati si se moral znotraj svojega sektorja. Tudi stikov z igralci ni bilo. Na primer ob izjavah so nogometaši ostali na zelenici, vprašanja pa so prišla s tribune, se pravi z razdalje nekaj metrov. Nekje sem zasledil podatek, da je bilo prisotnih 2200 ljudi, prišlo pa je do le treh okužb. Reprezentance so bile verjetno testirane še večkrat, druge osebe ne smejo priti na stadion... Praktično se je bilo skoraj nemogoče okužiti.
Kdo od trenutne mlade reprezentance ima pred sabo lepo kariero?
Težko je reči. Kar nekaj jih je zelo nadarjenih. Največ bo odvisno od dela v prihodnjih letih in od sredine, ki si jo bodo izbrali. Ta mora biti takšna, da bodo lahko do konca razvili svoj potencial. Precejkrat se zgodijo prestopi v klube, ki zanje niso idealni. Tu je zelo odvisno od samega igralca, dosedanjih klubov, pa tudi od agentov. So pa vsi talentirani, nikogar ne bi izpostavljal.
Kakšen vpliv na EP je imela menjava Primoža Glihe, zanj igralci niso več želeli igrati, z Milenkom Ačimovićem?
To je bil hendikep za novega selektorja, saj jih je vodil le malo časa. Dve prijateljski tekmi sta mu dali nekaj odgovorov, a v tako kratkem času je nemogoče spoznati igralce. Nekega preskoka v smislu modela igre ne moreš narediti. Lažje je, če ekipo gradiš nekaj let. Tu smo imeli kar precejšen hendikep na tem EP.
Kako se bo razpletlo to prvenstvo?
V prvem delu se mi zdi, da so največ pokazali Portugalci. Izjemno so igrali. A tudi Španci so močni. Imam občutek, da so šli skozi prvi del kar nekako z levo roko. Igralci iz Barcelone na primer proti nam niso niti zaigrali. Španija je kar nekako rutinirano osvojila našo skupino. Tudi Italijane bo težko izločiti, Danci so igrali dobro. Angleži so izpadli...
... Je to velik šok? Večina teh igralcev ima kar neko vlogo v klubih Premier League.
Individualna kakovost je strašna, ekipna kvaliteta pa 'nula'. Tu bo moral nekdo prevzeti odgovornost v njihovi zvezi in strokovnem štabu. Enostavno so igrali vsak zase. Gledaš tekmo in ne veš, kaj želijo. Imeli pa so to smolo, da so bili v močni skupini. Hrvatje so bili organizirani, premorejo tudi nekaj znanja, Portugalci so izjemni, Švica pa je tudi sposobna vsakega premagati. Nazadnje so jih z golom ob koncu tekme izločili Hrvatje in kljub porazu napredovali. Ostalo je osem reprezentanc, ki so vse dobre, bo še izjemno zanimivo. Morda pa so res največ pokazali Portugalci.
Bodo konec maja že prisotni gledalci?
Kakor kaže pri nas ne. Je pa dejal predsednik Uefe, da bodo na Madžarskem v vsakem primeru, čeprav je tam stanje z okužbami trenutno še slabše kot pri nas. Pogovarjali so se, da bodo gledalci prišli, a se bojim, da temu ne bo tako. Bilo pa bi lepo, če bi se lahko vrnili. Sam sem dejal, da če je lahko v trgovinah toliko in toliko ljudi, bi bil lahko na stadionu vsak deseti sedež tudi zaseden. Do takrat bo že precej cepljenih oseb, vsaj ti bi si lahko ogledali tekme, tu so še ljudje z negativnimi testi, pa tudi tisti, ki so koronavirus že preboleli. Mislim, da bi se v tej smeri morale iskati rešitve. Če je na stadionu le nekaj sto ljudi, je to povsem drugače.
Pristojna ministrica za izobraževanje, znanost in šport sicer ni vedela, da se bo prvenstvo v maju in juniju nadaljevalo.
Hmmm... Lahko, da se ji je pripetil le lapsus. Morda je ob vseh prireditvah težko vedeti, kdaj točno poteka kakšno tekmovanje. Je pa res, da je odnos države večinoma podcenjujoč do športa. Mislim, da na nobenem drugem področju ne dosegamo takšne promocije Slovenije. Tega ne cenimo dovolj.
Bi moral imeti šport svoje ministrstvo?
Mislim, da bi moral. Glede na to, kaj slovenski športniki dosegajo, bi se to moralo zgoditi. Izboljšati bi bilo treba odnos do športa. Na koncu to vpliva na zdravje, vsak uspešen šport za sabo potegne še ogromno rekreativcev, posledica tega je bolj zdrava družba. Vemo, kakšen odnos imajo do športa Skandinavci, s tem imajo bolj zdrave prebivalce.
Kako pa bi ocenili tekme, ki jih je odigrala članska izbrana vrsta?
Začelo se je sanjsko, končalo precej slabše. Prvič so bile na sporedu tri tekme v enem reprezentančnem oknu. Mi smo tista reprezentanca, ki rabi malce več časa, vsak dan pred prvo tekmo je za nas zelo pomemben. Ko se zberejo velesile, bodo že naslednji dan dobre, pri nas pa je pomembno, ali bo tekma čez tri, ali čez štiri dni, da se uigramo. Ne gre nam na roko, da je vedno manj časa na razpolago. Rezultate ponavadi dosegamo na neko energijo in svežino, tri tekme nam ne odgovarjajo. Škoda za ta tretji dvoboj, ki smo ga odigrali proti Cipru. Skupina je težka, vsakdo lahko premaga vsakega.
Veliko reprezentanc je v tem oknu precej spreminjalo kader, Slovenija niti ne. Je selektor posegel po premalem številu menjav?
Znova pride do izraza uigranost. Če mi menjamo veliko, pomeni, da smo slabše uigrani. Mi z individualno kakovostjo namreč težko kaj rešujemo, če gledamo realno. Naši igralci so dobri, igrajo v dobrih klubih, vendar pa se težko primerjajo z zvezdniki v ostalih reprezentancah. Vsi člani naše prve enajsterice so zelo pomembni, za sabo že imajo nekaj tekem, so uigrani in ko nato kdo manjka, je to kar precejšen minus. Nimamo pa nogometašev, ki bi imeli po 80 nastopov. Na reprezentančni ravni so takšne izkušnje nepogrešljive.
Se vam je zdelo, da so proti Cipru šle žoge na Josipa Iličića in se je čakalo, da bo on povlekel voz? Sam sicer treh celotnih tekem v nekaj dneh že dolgo ni odigral.
Na takšnih tekmah, na papirju nekoliko manjših, se pokaže, da vsi skupaj preveč pričakujemo od Iličića. Tako mi kot javnost, predvsem pa soigralci, drugi v ekipi namreč prevzamejo premalo odgovornosti.
Za kako pomemben člen se je v zadnjem obdobju izkazal Sandi Lovrić? Kaj je Slovenija dobila z njegovim prihodom?
Je dodana vrednost. Ima neko avstrijsko vzgojo in mentaliteto. Navajen je vse početi v visoki intenzivnosti, je telesno sposoben, skozi tekmo igra v istem ritmu, tehnično soliden... Ja, mislim, da gre za kar lepo okrepitev v slovenski reprezentanci. Poleg tega je še mlad.
Kaj pa napad?
Tradicionalno smo boljši v fazi obrambe, izkazalo se je, da težko dosegamo zadetke. Ne vem. Imamo to, kar imamo. To je neka kakovost, niso pa to igralci, ki bi lahko sami odločali tekme. Zaradi tega je še bolj pomembno, da igramo z neko energijo, uigranostjo, dobro formo. Vse se mora poklopiti, da naredimo dober rezultat. Tega lahko naredimo, a se je pokazalo, da težko odigramo več tekem zapored na visokem nivoju.
Nas je morda vse skupaj zmaga proti Hrvaški preveč ponesla? So svetovni podprvaki v zadnjem času nekoliko padli?
Morda. Hrvatje imajo svoje težave. Proti nam niso pokazali nič posebnega, zasluženo smo zmagali. Ampak imajo dovolj kakovosti, da se bodo na koncu rešili, sem pa videl izjave selektorja Zlatka Dalića, da ni zadovoljen po prvih tekmah. Za nas je bil to prvi dvoboj, o njej smo lahko razmišljali in se pripravili nanjo. Pri nas je tako, da po prvem uspehu začnejo mediji pisati in razmišljati o svetovnem prvenstvu in še marsičem, realnost pa je takšna, da je boljše, če ostanemo tiho in trdo delamo naprej.
Ko smo že pri delu... Trenutno ste brez posla.
Je zanimivo (smeh). Vsak trener tu in tam ostane brez posla. Mislim, da je to zame četrta pavza. A včasih to tudi 'paše'. Zdaj imam čas za izobraževanje, za poglobljeno spremljanje nekaterih reči, saj med delom za to ni prave priložnosti. Res je, da imaš v reprezentanci na voljo nekaj več časa in lahko hitreje napreduješ, v klubu pa se razmišlja le iz tekme v tekmo in pravzaprav ni te možnosti. Zdaj poskušam ta čas izkoristiti. Vse skupaj pride prav tudi zato, da imam zdaj več časa za družino. Se izobražujem, imam pa v tem obdobju zaprtih vrtcev in šol čas tudi za izobraževanje otrok (smeh).
Bi bilo lažje priti do posla, če bi imeli svojega agenta? Kakšno je vaše mnenje o nogometnih zastopnikih?
So nujno potrebni, ker...
... So nujno zlo?
Ne, ne bi tako rekel. So nujno potrebni. Tudi oni želijo znotraj vsega tega najti svoj kruh. Imajo stike po svetu, fantom lahko omogočijo dostop do dobrih klubov. Tudi njim ni v interesu, da na primer reprezentanca igra slabo. So pa seveda med njimi tudi velike razlike. S pomočjo zastopnika lažje prideš nekam, a v mojem primeru je tako, da je Slovenija tako majhen trg, da se vsi dobro poznamo. Zato je morda pombneje to, kako dobro nekdo dela. Res pa je, da so agenti na nek način tisti, ki odpirajo vrata v nogometu.
Kaj je lažje voditi, je to klub ali reprezentanca?
Vse ima svoje posebnosti. V klubu imaš večji vpliv na samega igralca, na njegovo formo, na dolgi rok tudi kvaliteto. Ekipo lahko oblikuješ, treniraš in uigraš na takšen način, ki si ga želiš, še zlasti, če si lahko sam izbereš tudi nogometaše. Je pa tu cel kup vsakodnevnih problemov. Teh v izbrani vrsti ni, imaš pa manj vpliva. Igralce preprosto dobiš in si enostavno omejen na to, da boš v tistih dveh dneh, vsako minuto, se pravi v hotelu, izven igrišča, na igrišču, naredil vse, da na njih čim bolj vplivaš in jih pripraviš do neke skupne ideje, kako se bo igralo po teh 48 urah. To sta pravzaprav zelo različni službi, težko pa bi rekel katera je lažja. Pri obeh je prisotna velika odgovornost, na državni ravni še toliko večja, a je v mlajših selekcijah to morda medijsko manj izpostavljeno. Med reprezentančim akcijam imaš več časa, a če želiš resno delati, je treba ta čas maksimalno izkoristiti. Tu je oogromno analiziranja, načrtovanja, poglabljanja. Je povsem drugače od klubskega nogometa, a na koncu vseeno vzame celega tebe, če želiš nekaj doseči... Sem pa vesel, da sem imel priložnost izkusiti eno in drugo.
Se pojavijo finančne težave, ko trener v Sloveniji ostane brez posla?
Malce se je vsekakor treba prilagoditi. O tem moraš predvsem razmišljati takrat, ko imaš posel (smeh). Mislim, da smo tega navajeni, enkrat pač si na neki funkciji, drugič ne. S tem živiš, nek načrt si je treba narediti tudi na finančnem področju. Vedeti moraš predvsem to, kdaj lahko nekaj zapraviš in kdaj ne.
Je pa bilo v Sloveniji v preteklosti včasih težko priti do dogovorjenega zneska.
Res je, marsikaj sem doživel (smeh). So pa bili tudi klubi, kjer je bila finančna disciplina vrhunska. Imel sem tudi to srečo.
Občutek je, da v zadnjem času na trenerske položaje prihajajo nekdanji vrhunski igralci, a včasih se zdi, da tudi brez pravih izkušenj. Je to pravi recept?
Pravila ni. Nekateri nekdanji vrhunski igralci imajo tudi trenerski talent, tudi ta namreč obstaja. Nekateri ga imajo več, drugi manj. Pomembna pa je predvsem 'kilometrina'.
Pirlo na primer...
To se Juventusu tudi pozna, ima težave v vseh pogledih v tej sezoni. Potrebno je iti čez neke procese. A nekdanjim zvezdnikom je nekoliko lažje. Zinedine Zidane je najprej vodil B ekipo madridskega Reala in iz druge izpadel v tretjo špansko ligo. To je bila blamaža, na nek način se je osmešil. A če si Zidane, dobiš nove priložnosti. Trenutno Real dobro igra, dobro jih vodi, a realno tudi tu ni nekih taktičnih presežkov v njihovi igri. Po drugi strani je Thomas Tuchel prevzel Chelsea in v enem mesecu njegovega dela je moč opaziti fantastične stvari. Skozi kilometrino se marsikaj naučiš.
Očitno vsak brezveznik lahko komentira kar hoče, zato pa so rezultati, kakršni so. Nikakršni. Enostavno, slovenski frajerji so dobri komaj za aktualno slovensko ligo in nič več. Pa priznajmo že enkrat, da brez dobrih igralcev in trenerja (kar Kek že… ...prikaži več drugič, zagotovo ni), ni uspeha. Slovenci razen redkih izjem in uvoženih ponarodelih, nismo za nogomet na mednarodni ravni. Pika.
Agentje odpirajo vrata ....gospod Petrovič: škoda tega pogovora! Poskusiti ugajati vsem pomeni ne ugajati nikomur. V nogometu naši trenerji radi pohlevno čebljajo o tem in onem, ptički pa na veji čivkajo, da je gospod trener brez službe, ker se za… ...prikaži več bivšega igralca brez sleherne izobrazbe najde selektorsko mesto čez noč na NZS (beri: Cesar....) in nihče ne čivkne nič. Ne oporekam vašim stališčem, a zaradi takih pogledov smo na mestu ali pa celo nazadujemo....Z vami vred. Žal.
Iličič je povprečen nogometni igralec ,ki so mu nepoznavalci nogometa nadeli razne vzdevke kot PROFESOR,ČAROVNIK ....komentatorje menjati na RTVS ...za začetek .