Skupina G-14

Skupina G-14 je bila ustanovljena leta 2000 v Bruslju, štirinajstim prvotnim ustanoviteljem pa so leta 2002 pridružili še Arsenal, Bayer Leverkusen, Lyon in Valencia, tako da je imela skupina skupaj 18 članov. Zadnji predsednik pred razpustom je bil prvi mož Lyona Jean-Michel Aulas.

Evropski nogomet je bil v zadnjih letih razdvojen s spori med Uefa , Fifo in vplivno skupino G-14 , ki je zastopala interese največjih in praviloma tudi najbogatejših evropskih klubov. Organ, ki je nastal leta 2000 kot protiutež evropski nogometni zvezi, je v zadnjih letih vršil hud pritisk na vodstvo Uefe, trenja pa so prvič postala nevarna za Uefo leta 2005, ko je skupina G-14 v imenu belgijskega kluba Charleroi vložila tožbo proti Uefi zaradi dogodka na prijateljski tekmi reprezentance Maroka , kjer je nogometaš Charleroija Abdelmajid Oulmers utrpel dolgoročno poškodbo. Prav v nastopih igralcev na mednarodnih tekmah se je skrival največji kamen spotike, saj je skupina G-14 od Fife in Uefe zahtevala kompenzacijo za "posojo“ svojih igralcev izbranim vrstam, hkrati pa so se želeli klubi zavarovati tudi v primerih, kadar bi njihovi najbolje plačani nogometaši staknili poškodbe na obveznostih povezanih z reprezentancami. Vodstvo Uefa se z vplivno skupino dolgo časa ni želelo ukvarjati in jo obtoževalo elitizma, a so grožnje skupine, ki je celo napovedovala izstop iz evropske nogometne zveze, postajale vse resnejše. V luči teh dogodkov in trenj med vsemi vpletenimi stranmi lahko trilateralni dogovor, ki je bil dosežen na pogajanjih v Zurichu 15. januarja, razumemo kot pomemben mejnik ob razvoju evropskega nogometa, saj sporazum med Uefo, Fifo in skupino G-14 prinaša nemalo novosti.

Vse od leta 1992 je v finalu Lige prvakov nastopilo le eno moštvo, ki ni član skupine G-14 - Monaco. Francozi so leta 2004 v finalu izgubili s Portom, enim izmed štirinajstih ustanoviteljev skupine G-14. © Action Images

Klubi so dosegli, da bosta Fifa in Uefa vse do leta 2014 v obliki kompenzacij za nastope na mednarodnih tekmovanjih, delodajalcem nogometašev namenili kar 2 52 milijonov dolarjev . Pri tem bo Uefa za "zavarovalnine“ na evropskih prvenstvih leta 2008 in 2012 klubom namenila 142 milijonov dolarjev, Fifa pa za svetovni prvenstvi leta 2010 in 2014 preostalih 110 milijonov. Seveda je Uefa nekaj morala dobiti tudi v zameno; skupina G-14 bo do sredine februarja prenehala obstajata v takšni obliki, nasledila pa jo bo t.i. Evropska zveza klubov (European Club Association), v kateri bodo svoje interese enotno zastopali člani evropskega klubskega foruma, skupine G-14 in novih 50 predstavnikov iz vsake od 53 nacionalnih nogometnih zvez pod okriljem Uefe. Skupina bo delovala samostojno in bo soudeležena pri vodenju in organiziranju največjih tekmovanj, pomembna sprememba pa je v tem, da bo novonastali organ deloval pod okriljem Uefe.

Predsednik Uefe Michel Platini in prvi mož Fife Sepp Blatter. © Action Images

Po trdovratnih pogajanjih vsi v en glas zatrjujejo, da poražencev ni, so le zmagovalci. "Dosegli smo konsenz s katerim smo zaprli nekatera odprta vprašanja in tožbe, klubom pa smo omogočili večjo vlogo pri soodločanju in organizaciji mednarodnih tekmovanj,“ je povedal prvi mož Fife Sepp Blatter , predsednik Uefe Michel Platini pa trdi, da je bil tak korak celo nujen. "Zahtevam klubom smo morali prisluhniti, saj so bile finančno dobro argumentirane. Dogovor ne predstavlja političnega koraka, gre zgolj za povsem logično razrešitev spora,“ je povedal Platini.

Čeprav se zdi, da je Uefa podlegla pritiskom močnih in vplivnih lobijev v skupini G-14, predsednik evropske nogometne zveze meni, da je bila to edina pot k novim ciljem. Francoz, ki želi nogomet razbremeniti pretiranega vpliva kapitala, je že ob svoji kandidaturi obljubljal, da bo skušal nogomet "vrniti h koreninam“.

Novi termini reprezentančnih tekem?

Uefa, Fifa in skupina G-14 so na zasedanju v Zürichu govorile tudi o novem razporedu in terminih mednarodnih tekem. Skupina G-14 želi ustaljene sredine termine premestiti na torek, s čimer naj bi na sedežu Uefa načeloma strinjali, vendar sprememb v sezoni 2007/08 še ne gre pričakovati. Prav tako je govora tudi o prestavitvi afriškega pokala narodov, ki naj bi iz januarskega preselil v poletni termin.

To bogatim klubom seveda ni po godu, a Platini vztraja pri izvirnih vrednotah, ki so nogomet kot tak v prejšnjem stoletju dvignile nad preostale športe. "Evropski nogomet je bil vedno močan katalist socialni in kulturni integraciji. Sam delim te vrline in vidim nogomet kot sredstvo, ki združuje ljudi in na nek način pooseblja Evropo, v kateri živimo danes. Vedno sem bil zavezan k tem vrednotam in ta duh bi rad pustil za seboj tudi kot predsednik Uefe. Evropski nogomet potrebuje več solidarnosti med različnimi nivoji in mora zagotavljati odprte možnosti za vse. To je dosedaj vedno uravnaval sistem napredovanja iz izpadanja iz različnih tekmovanj. V kolikor pozabimo na te fundamentalne osnove, bomo celotnemu nogometu zabili nož v hrbet,“ je povedal Platini.

Platiniju je v letu dni predsednikovanja Uefi uspelo že marsikaj. Njegov glas in njegova odkrita naklonjenost širitvi nogometa na evropski vzhod je pripomogla k zmagi poljske in ukrajinske kandidature za organizacijo evropskega prvenstva leta 2012 , reforme v Ligi prvakov naj bi omogočile klubom iz šibkejših prvenstev več možnosti za uvrstitev med dvaintrideseterico, za konec pa je uspel še pomiriti spor s skupino G-14, ki bi lahko Uefo pretresla vsaj toliko, kot je evropski klubski nogomet pretresla uveljavitev Bosmanovega pravila. Trikrat hura za Platinija torej