Skupna povprečna ocena klubov se je v primerjavi z lanskim letom znižala, in sicer s 6,76 na 6,39. Glede na pozitiven razvoj športne infrastrukture v večini klubov ter povečanje števila vsakoletnih prestopov slovenskih nogometašev v tuje klube bi se stanje moralo vidno izboljšati, pri Spinsu, ki so letos že petič zapored izvedli anketo, menijo, da pri nekaterih klubih še vedno ni napredka.
Letošnja "Lestvica druge vrste" na prvem mestu ne prinaša sprememb; še vedno so s svojim klubom najbolj zadovoljni nogometaši Maribora, ki so klubu namenili še višjo oceno kot lani, kar kaže na dobro in konstruktivno delo kluba. Da osvajanje lovorik ni vse, kaže na drugo mesto uvrščeni Aluminij, ki je letos celo izpadel iz 1. SNL, a imajo nogometaši pozitiven odnos do vodenja kluba.
Olimpija šele na petem mestu
Na tretjem mestu je Rudar, kjer se je stanje v primerjavi z lanskim letom izboljšalo, največji skok pa je uspel NK Celje. Malce presenetljivo je podprvak Olimpija zasedel šele peto mesto. V oči bode predvsem zdrs Gorice na zadnje mesto, pri repu je glede možnosti sporazumevanja, točnosti izplačil, jasnosti pogodbenih določil in javne podobe kluba pristala še Mura - oba kluba sta prejela najnižji oceni v zgodovini anketiranja.
Za selektorja nogometašev brez pogodb je bil letos izbran Ermin Raković, dvomesečne priprave pa se bodo začele v sredo ob 10. uri na igrišču Slovana na Kodeljevem v Ljubljani. Raković bo pod okriljem Spinsa izvedel 25 treningov; ti bodo vsak dan med 10. in 12. uro na Kodeljevem, nogometaši brez pogodb pa bodo odigrali tudi šest prijateljskih tekem.
Vrhunec bo mednarodni turnir pod okriljem mednarodnega sindikata FIFPro in v sodelovanju z Evropsko nogometno zvezo (Uefa), ki bo od 5. do 7. julija v Nyonu, Uefa pa je za turnir brezplačno zagotovila igrišča. Na turnirju bo sodelovalo pet držav; poleg gostiteljev še Bolgarija, Grčija, Srbija in Slovenija.
Prijavljeni tudi Mörec, Žinko, Lovrečič ...
Na priprave so se že prijavili tudi Milan Anđelković, Boštjan Jelečević, Suvad Grabus, Mitja Mörec, Zoran Zeljkovič, Luka Žinko, Alen Ćoralić, Anej Lovrečič in drugi. Priprave in udeležba na mednarodnem turnirju so za člane Spinsa brezplačne.
Turnirji so že mnogim nogometašem pomagali do novih pogodb, tudi številnim slovenskim igralcem, ki so si s pomočjo turnirja našli novega delodajalca. Med zadnje sodi tudi Rok Elsner, ki si je novega delodajalca našel na Poljskem.
Slovenski športniki med najbolj obdavčenimi v Evropi
Sindikat Spins je v torek predstavil mednarodno raziskavo davčnih obremenitev nogometašev in kariernih priložnosti v evropskih državah. Med 30 državami, vključenimi v raziskavo, je bila tudi Slovenija, ki je bila glede obdavčitve oziroma stroška nogometnih klubov pri izplačilu pogodbenih obveznosti zaradi visokega davka na zadnjem, 30. mestu.
Raziskava na področju davčnih politik tako imenovanih kariernih skladov v nogometu, ki jo je opravilo podjetje Ernst & Young, je zaznala prisotnost gospodarske krize, a vseeno je poročilo pokazalo nekaj optimističnih podatkov. V mednarodno raziskavo je bila v okviru članstva v mednarodnem sindikatu FIFPro vključena tudi Slovenija, ki pa zaradi neugodne davčne politike in obstoječe urejenosti statusa športnikov ni med najbolj zaželenimi državami za profesionalno ukvarjanje s športom.
"Smernice evropske politike na področju športa velevajo, da bi morali imeti vsi profesionalni športniki, ne le nogometaši, po končani karieri olajšan prehod v drugo življenjsko obdobje, a pri nas še ni tako," je uvodoma povedal vodja projekta pri Spinsu, Marko Levovnik. Raziskava se osredotoča na tri področja: davčne olajšave, pokojninske in karierne sklade ter izobraževanje in druge karierne usmeritve.
Protizakonita "delovna" razmerja
"Če ima večina zahodnoevropskih držav že vpeljan sistem obstoječih pokojninskih skladov, pa v državah vzhodne Evrope še ni tako. Tudi Slovenija ni med državami, kjer bi bili športniki deležni takšnih ugodnosti, da bi se zaradi tega odločali za zastopanje slovenskih klubov," je dejal Levovnik. Raziskava je izpostavila lestvico držav, ki jih je razvrstila na podlagi ugodnosti, ki jih prinašata davčna ureditev in obstoječe možnosti vlaganja sredstev v posebne sklade.
Prvi dve mesti na lestvici zasedata Španija in Nizozemska, a je zaradi rahlo nižje stopnje maksimalne obdavčitve Nizozemska uvrščena na sam vrh. Slovenija na tej lestvici zaseda 18. mesto oziroma sodi v krog držav, kjer športniki ne uživajo posebnih ugodnosti. Slovenska športna zakonodaja sicer trenutno podpira status tako imenovanih poklicnih športnikov (s. p.), ki pa so zaradi značilnosti "delovnega" razmerja med športnikom in športnim društvom, predvsem ko govorimo o ekipnih športnih panogah, protizakonita, je poudaril Levovnik.
Aktualna politika na področju športa v Sloveniji za nobenega od vpletenih deležnikov ni ugodna in velikokrat povzroča beg vrhunskih športnikov v tujino ali iskanje možnosti večplastnih izplačil pogodbenih obveznosti, opozarjajo pri Spinsu. Ko je v raziskavi govora o obdavčitvi oziroma strošku nogometnih klubov pri izplačilu pogodbenih obveznosti, Slovenija namreč zaseda zadnje, 30. mesto (strošek delodajalca za izplačilo 100.000 evrov neto namreč znaša približno 265.000 evrov).
Izobražuje se že več kot 30 športnikov
"Pri Spinsu se zavzemamo za sistemsko ureditev tega področja, zato smo predlagali zakon o premostitvenem zavarovanju za slovenske športnike. Po sestankih z ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom in vršilcem dolžnosti direktorja direktorata za šport Edijem Kolarjem lahko potrdim, da obstajata interes in politična volja za spremembe, tako da upamo, da bodo naša prizadevanja obrodila sadove," je še dejal Levovnik, ki vodi tudi projekt izobraževanja slovenskih športnikov.
Naslednje leto bo v izobraževanje na daljavo za dodiplomski študij športnega menedžmenta na univerzi v Aalborgu prek Spinsa vključenih že več kot 30 slovenskih športnikov, med njimi tudi rokometaši Vid Kavtičnik, Luka in Miha Žvižej in drugi.
