Šport > Nogomet
137 ogledov

Slovenski upi: kje so zdaj?

Zlatko Dedič se je v Italijo odpravil že pri 15 letih, dandanes pa je standarden Žurnal24 main
Po tem, ko smo vam predstavili tuje čudežne dečke, ki so poniknili neznano kam, tokrat predstavljamo še usode mladih slovenskih nogometašev, ki so v zgodnjih letih odšli v širni svet.
 

Preberite še ...

Čudežni dečki povprečnih karier
Milan ujel Palibrka

Odhodi golobradih mladeničev v tujino so bili pred desetletji popoln tabu (v času rajnke jugoslovanske lige so lahko nogometaši v tujino odšli šele po 28. letu starosti), z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pa se je prav vse obrnilo na glavo. Velikp mladih slovenskih fantov se je preselilo v mladinske pogone močnih evropskih klubov, a le redkim je takšna izkušnja zares izkoristila.

Luka Žinko je kot mlad fant leto dni nabiral izkušnje pri francoskemu Istresu. © Saša Despot

 


 

Iz Benfice ekspresno domov

Nekdanja člana mladinskega pogona lizbonske Benfice Blaž Brezovački in Gregor Balažic sta se že po malo več kot letu dni vrnila v domovino. Prvi danes brani barve Nafte, drugi pa Gorice.

Začnimo kar pri najbolj znanem predstavniku mladih slovenskih legionarjev, Zlatku Dediču . Slednji se je skupaj z Luko Sikurjem že pri 15 letih preselil v italijansko Parmo in tam kaj kmalu spoznal, kako trd je nogometni kruh v Italiji. Pri Parmi je sicer doživel nekaj lepih trenutkov, kljub temu pa se nikoli ni uspel ustaliti pri tem moštvu iz Padske nižine, ki ga je iz leta v leto posojalo manjšim italijanskim klubom (Empoli, Cremonese). Danes 23-letni Dedič se je nato preselil v drugoligaša Frosinone , lani pa blestel v majici Piacenze , kjer je dosegel 11 zadetkov in bil eden najboljših strelcev Serie B. Čeprav je bila pot trnova, se je Dediču trud obrestoval in je dandanes tudi vse bolj standarden član zasedbe Matjaža Keka . Povsem drugačna je bila zgodba Luke Sikurja . Ta je do leta 2003 vztrajal pri Parmi, nato pa se je počasi začela pot navzdol. Najprej ga je klub posodil četrtoligašu Portoguari, nazadnje pa je igral v amaterski šesti ligi pri klubu imenovanem Real van Beganza . Vmes je pridobil italijansko državljanstvo, zaključil šolo na tehničnem inštitutu in nogomet bolj ali manj igra le še iz veselja.

Dejan Robnik je bil nekoč član Interja iz Milana. © NK Triglav

 
V Italijo se je pri rosnih mladih letih podal tudi Velenjčan Sanel Šehič . Tudi on je začel pri Parmi, prav tako kot Sikurju pa mu selitev v velik in tedaj nadvse ugleden italijanski klub ni prav nič pomagala. Počasi je drsel v nižje lige, se vmes za krajši čas preizkusil v Švici , nazadnje pa je igral za nižjeligaša Turato in prav tako kot Sikur v celoti poniknil v pozabo. Mistični svet italijanskega klubskega nogometa se je nesrečno končal tudi za mladega upa iz Šempetra Krisa Brica , ki se je že pri 12 letih preselil v Italijo k Udineseju . Dolga leta kaljenja pri enem najuspešnejših italijanskih klubov niso obrodila sadov, zadnji zapisi pa kažejo na to, da je nazadnje branil barve manj znanega italijanskega nižjeligaša Jesola , ki je nastopa peti ligi oziroma Serie D.

Italija je že vrsto let najbolj mikavna destinacija mladih slovenskih nogometašev, a z izjemo Dediča tam ni uspelo prav nikomur. Sin nekdanjega trenerja Maribora Marina Bloudka Sandro Bloudek se je denimo kalil v primaveri AC Milana , nazadnje pa ga je sloviti italijanski klub posodil švicarskemu drugoligašu Chiassu , kjer pa se prav tako ni najbolj naigral. Rosno mlad se je v Italijo podal tudi Roki Štraus , ki pri Messini nikoli ni dobil prave priložnosti in je danes član Celja (tako kot nekdanji član Kopra Anej Lovrečič , ki je leto dni bolj ali manj grel klop Lecceja), nekdanji veliki up gorenjskega nogometa Dejan Robnik se je iz milanskega Interja vrnil domov k drugoligašu Triglavu Gorenjski , nekdanji napadalec Maribora Gorazd Zajc pa je Sieno zapustil že po nekaj mesecih in je dandanes član novopečenega prvoligaša Rudarja iz Velenja .

Mirnes Šišič se je iz Velenja prebil do slovitega grškega Olympiacosa. © Saša Despot

 
Tistim, ki v mladih letih niso odšli v Italijo, se je godilo bolje. Eden takih primerov je denimo mladi vratar Dino Šeremet , ki je sicer Slovenijo v anonimnosti zapustil šele pri 24 letih, po avanturi na Otoku (Luton Town, Doncaster, Tranmere) pa je lani po uspešni sezoni pri grškemu drugoligašu Kallithei letos prestopil k ambiciozni Larissi . Pravo zgodbo o uspehu je spisal ta hip eden najboljših slovenskih nogometašev Mirnes Šišić . Matični Rudar iz Velenja je zapustil pri 22 letih, po dolgih letih oranja ledine v grški prvi ligi pa je pred pričetkom lanske sezone postal član slovitega Olympiacosa , za katerega je domačem prvenstvu dosegel tudi dva zadetka in vmes postal standarden član slovenske reprezentance. Rosno mlad se je v tujino odpravil tudi Luka Žinko , ki je pri 20 letih odšel v Francijo k Istresu , po klavrnemu povratku v domovino pa ja dandanes nepogrešljiv član začetne enajsterice Domžal in član slovenske izbrane vrste.

Borut Semler: z Apač prek Bayerna do Drave. © Saša Despot

 
 

Naslednji na preizkušnji Palibrk

Mladi up Triglava Uroš Palibrk je pred meseci uradno postal novi član AC Milana. V Italiji izkušnje nabira tudi mladi vratar Vid Belec, ki je član Milanovega mestnega tekmeca Interja.

Zgodba nas tako pripelje do igralca, ki je morda obetal celo največ – Boruta Semlerja . Slednji je dokazal, da je pot od Apač do Bayerna lahko prav tako kratka kot je bila pot od Bayerna do Drave . Ko mu pri Muri kot 14-letnemu dečku niso mogli zagotoviti ustreznega izobraževanja, se je preselil na Hrvaško k Varteksu , kjer je v mladinskem pogonu kazal izjemen talent. Hitronogega napadalca so opazili skavti slovitega Bayerna iz Munchna, kjer je Semler ob svojih začetkih kazal izjemen talent in počasi, a zanesljivo prodiral članskemu moštvu naproti. Njegov napredek se je počasi ustavil, Bayern pa ga je nato ponovno poslal v Varaždin , kjer je njegova zvezda hitro začela bledeti. Vse bolj nezadovoljni in psihično zlomljeni Semler se je januarja kot velika okrepitev vrnil v Slovenijo k Domžalam , po komaj nekaj več kot šestih mesecih pa sporazumno prekinil pogodbo in se še isti dan preselil k Dravi . Zgodbe mladih slovenskih legionarjev imajo torej praviloma podoben konec. Nauk je preprost: najprej postani kralj na vasi in šele nato odidi raziskovati širni svet.
Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.