Po 24 letih v profesionalnem nogometu je Rivaldo, nekdanji svetovni prvak in član Deportiva La Coruñe, Barcelone, AC Milana in nazadnje Mogi Mirima, kot predsednik/igralec domačega kluba končal športno pot.
Eden najboljših brazilskih nogometašev zadnjih 20 let je pri Mogi Mirimu pred nekaj tedni izpolnil tudi svojo zadnjo veliko žejo, zaigral je skupaj s sinom, 18-letnim Rivaldinhom, potem ko je v igro na stadionu, ki nosi ime njegovega dedka, na tekmi zvezne lige vstopil kot rezervist. Manj kot mesec dni kasneje se je odločil za eno najpomembnejših potez kariere.
Pričevanje, da se je vredno boriti
"S solzami v očeh bi se danes najprej rad zahvalil Bogu, svoji družini in vsem za podporo, ki sem jo dobil v vseh 24 letih kot igralec. Danes bi rad vsem svojim navijačem na svetu sporočil, da se je moja zgodovina kot igralec končala. Moram se samo zahvaliti za izvrstno kariero, ki sem si jo zgradil skozi leta. Bilo je tako veliko ovir, izzivov, odpovedi, želja, razočaranj, a bilo je tudi veliko več veselja, dosežkov, rasti in sprememb," je izpoved na Instagramu začel Rivaldo.
"Včasih sem učil druge, drugič sem se učil sam, toda nikoli nisem izgubil osredotočenja, vedno s predanostjo in v smeri Boga. Na tej dolgi poti je skozi moje življenje šlo veliko ljudi, nekateri le za neko obdobje, drugi prijatelji ostajajo do danes. Kariero sem si zgradil po čudežu, zapustil sem Paulisto brez denarja, želel sem služiti le za družino, trenerji in zdravniki so mi napovedovali hiter konec, jaz pa sem nato videl, kako so se mi uresničile oddaljene sanje. Z vztrajanjem, predanostjo, še posebej pa z Božjo roko, so me prepoznali kot najboljšega nogometaša na svetu, svetovnega prvaka, ki je eden od številnih pomembnih naslovov v moji karieri. Med pokali, kolajnami, nagradami in naslovi, v potrošniškem svetu, tukaj končujem zgodbo, morda kot primer, gotovo pa kot pričevanje, da je vredno verjeti in se boriti."
Odšel po sporih z Van Gaalom
Rivaldo se je 19. aprila 1972 rodil v Paulisti (zvezna država Pernambuco) in prvo profesionalno tekmo odigral leta 1991 za Santa Cruz. Po epizodah pri Mogi Mirimu, Corinthiansu in Palmeirasu je v Evropi debitiral v dresu Deportiva, najbolj pa se je v srca ljubiteljem nogometa vpisal kot član FC Barcelone.
Po odhodu iz Katalonije, kjer se ni razumel z nizozemskih strategom Louisom van Gaalom, je bolj revijalno igral za Milan, odšel pa tudi v Cruzeiro, Olympiacos, AEK Atene. eksotična Bunyodkor (Uzbekistan) in Kabuscorp (Angola), São Paulo, São Caetano in nazadnje Mogi Mirim. V karieri je odigral 712 tekem in dosegel 344 golov (0,48 na tekmo). Osemkrat je bil državni prvak, dvakrat z Barcelono, s katero je osvojil tudi evropski superpokal, naslov svetovnega prvaka pa je z Brazilijo osvojil leta 2002 na Japonskem in v Južni Koreji.
Najboljši igralec na svetu po izboru Mednarodne nogometne zveze (Fifa) leta 1999 je odločitev o upokojitvi sprejel tik pred ključnima tekmama v boju za obstanek, kjer Mogi Mirim za pobeg od izpada v Serie B zvezne lige São Paula potrebuje še tri točke.
Najboljša leta je Rivaldo preživel na Camp Nouu: