V ospredju je vprašanje, ali je zdajšnja praksa zaposlitev nogometašev za določen čas sploh v skladu z nemško zakonodajo in nogomet se boji nove razsodbe, ki ima lahko posledice, podobne primeru Bosman.
Heinz Müller je leta 2012 z Mainzem podpisal novo dveletno pogodbo. Ko se je ta iztekla, pogodbe z njim klub ni želel podaljšati, vratar pa se je odločil za pot na sodišče, kjer je zahteval, da sodišče potrdi nadaljnjo veljavnost pogodbe in jo opredeli kot pogodbo za nedoločen čas. Na prvi stopnji mu je delovno sodišče v zvezni deželi Porenje-Pfalško marca 2014 dalo prav.
Sodišče je takrat odločilo, da Müllerjeva pogodba ne bi smela biti časovno omejena, saj je to možno le pod posebnimi stvarnimi pogoji, sicer pa so začasne delovne pogodbe lahko omejene na največ 24 mesecev, kar pa je bilo pri zdaj 37-letnem Müllerju že zdavnaj prekoračeno, saj je imel s klubom pogodbo tudi med leti 2009 in 2012.
Do upokojitve?
Mainz 05 se je seveda odločil za pritožbo, a zaskrbljeni so tudi drugi klubi, saj odločitev sodišča pomeni, da klubi ne morejo več podpisovati pogodb za daljše obdobje, obenem pa je primer Bosman leta 1995 nogometašem zagotovil, da lahko brez odškodnine menjajo sredino, ko se jim pogodba izteče.
Še večja nevarnost pa je po mnenju športnih funkcionarjev ugotovitev sodišča, da nogometašu pripada pogodba za nedoločen čas, oziroma do upokojitve, kakršna bi bila odločitev sodišča, če bi šlo za običajno delovno pogodbo.
Stric si mora zrihtat še dodatek na stalno pripravljenost (rezervni vratar), dodatek za delo na terenu, dodatek za delo v težkih vremenskih razmerah in dodatek za ločeno življenje. Potem pa izginit na očetovski dopust. Malenkost.
Nč hudga. Bodo pa preko agencij iz drugih držav EU zaposloval tako kot so to pri nas delal v Žitu.