Tolminski nogometaš Nejc Kolman je v ekskluzivnem pogovoru za Goal.com spregovoril o svoji pestri nogometni poti. V Bolgariji je imel težave z mafijo, trenutno uživa v Avstraliji.
Tolmin, Gorica, Nafta Lendava, Primorje, Ferrol, Compostela, Shumen, Celje - to je seznam klubov za katere je je v preteklosti nastopal 26-letni Nejc Kolman, trenutno člam avstralskega drugoligaša Heidelberg United, ki ga konec meseca čaka prav poseben spektakel.
O začetkih svoje nogometne kariere..
"Nogometno pot sem začel v domačem Tolminu, že pri desetih letih pa me je v svoje vrste zvabila ND Gorica. Tam sem ostal celotno nogometno šolo do mladincev. V eni sezoni sem osvojil kadetski naslov prvaka in prav tako prispeval k mladinskemu naslovu, saj sem zaradi poškodb in kartonov pomagal mladincem. Imeli smo odlično generacijo nogometašev, nekateri od njih pa danes igrajo na najvišjem nivoju. Omenil bi Tima Matavža in Etiena Velikonjo, v mladinski zasedbi pa so takrat igrali Valter Birsa, Goran Cvijanović, Sebastjan Komel in še nekateri drugi. Bil sem tudi član mladih slovenskih reprezentanc od U16 do U19, za katere sem skupno zbral 14 nastopov ter dosegel en zadetek."
O prvi propadli avanturi v tujini...
"Po mladinskem stažu sem se vrnil v domači Tolmin, odigral tam eno sezono in nabral prve članske izkušnje, nato pa julija 2010 podpisal prvo profesionalno pogodbo z Nafto iz Lendave. Imeli smo odlično ekipo in izredno sezono, a so se počasi že pojavljale težave z financami, tako da so mi ostali dolžni tri plače plus premije. Seveda sem po sezoni želel spremeniti okolje, saj sem si želel rednega plačila za svoje delo. Dobil sem ponudbo iz druge grške lige, opravil sem že zdravniški pregled, a je podpis padel v vodo zaradi nestrinjanja agenta in kluba glede provizije. Prestopni rok se je bližal koncu in primoran sem se bil vrniti domov, kjer sem podpisal za ajdovsko Primorje, z namenom, da bi še naprej nabiral prvoligaške izkušnje. Vemo, da tam denarja ni bilo, tako da je bila želja oditi čimprej drugam."
O igranju na španskih zelenicah...
"Leta 2011 sem dobil ponudbo iz Španije in nisem okleval z odgovorom. Podpisal sem za tretjeligaša Racing de Ferrol, a že po enem mesecu zapustil klub zaradi različnih razlogov in nesoglasij. Takoj naslednji dan sem podpisal pogodbo s Compostelo, ki je včasih nastopala v La Ligi. Imeli so ambiciozen projekt, tako da sem z veseljem tam ostal, čeprav so bili takrat v četrti ligi. Še isto sezono smo napredovali v tretjo ligo in sam sem bil proglašen za naj igralca sezone. Tam sem ostal dve leti, ki sta bili do sedaj najlepši v moji karieri. Tudi izplačila so bila redna in vse je bilo urejeno na vrhunskem nivoju."
O mafiji v bolgarskih klubih...
"Marca 2013 sem dobil ponudbo iz Bolgarije. Agent mi je predstavil klub kot zelo ambiciozen, glavni cilj pa naj bi bil preboj iz druge v prvo ligo. Sam se vedel kaj pomeni Bolgarija. Ponudba je bila izredno dobra, predvsem finančno. Vedel sem, da kar veliko tvegam, saj nogometaši vemo, da je v Bolgariji možno le dvoje - ali obogatiš ali ostaneš brez vsega. Želel sem si novega izziva in sprejel ponudbo, a že po mesecu dni ugotovil, da ne kaže nič kaj dobro. Pogodbe so bile ponarejene, denarja od nikjer, klub si je lastila mafija ... Ni se dalo niti tožiti, saj so bile pogodbe ponarejene in veliko je bilo tudi groženj s strani lastnikov kluba. Tako sem po petih mesecih spakiral in se vrnil domov brez ene same plače!"
Facebook
O razlogih za selitev "down under"...
"Nato sem se vrnil v Slovenijo in podpisal za Celje, ki je zelo urejen in profesionalen klub, ki pa ne more ponuditi visokega plačila. Zato sem po sezoni 2013/14 želel nekam, kjer bi bolje zaslužil. Prišla je zelo dobra ponudba iz Moldavije, a je nisem sprejel, ker nisem želel ponoviti bolgarske izkušnje. Po pogovorih z bratom Sašo, ki deluje kot trener v Avstraliji, sem se odločil, da grem tudi jaz "down under". Ker v Avstraliji začenjajo sezono šele januarja sem se odločil odigrati pol sezone za domači Tolmin v drugi ligi, a sem se na žalost hitro poškodoval."
O finančni krizi, ki je vplivala na številne selitve...
"Zakaj sem zamenjal toliko klubov? Glede na moje dosedanje besede, sta zagotovo že sami spoznali, da je danes težko najti klub, ki je urejen in redno izplačuje plače, razen če nisi top igralec. Na žalost je finančna kriza prizadela vse, prav tako nas nogometaše. V Avstralijo sem se podal, ker sem enostavno imel čez glavo "profesionalnega nogometa" za katerega nisi niti plačan, tako da se človek počasi začne spraševati ali se sploh splača?! V vsej karieri sem imel redno plačilo edino v Španiji in Celju. Že res, da tukaj nogomet ni na najvišjem nivoju, a je plačilo mnogo boljše in ni me sram priznati, da sem prišel sem po denar in ne z razlogom, da si "gradim" kariero."
O sistemu tekmovanja v Avstraliji...
"Podpisal sem za Heidelberg United FC, ki igra v drugi avstralski ligi, oziroma rang nižje od kluba našega bivšega reprezentanta Roberta Korena. Na žalost je tekmovanje tukaj organizirano tako, da iz A-lige ne more nihče izpasti. To pa obenem pomeni, da iz druge lige ne moremo napredovati v A-ligo. V drugi ligi in ostalih nižjih ligah pa tekmovanje poteka normalno, se pravi lahko izpadeš in napreduješ. A-liga poteka po celotni Avstraliji, druge lige lige pa so razdeljene po zveznih državah. Razdalje so enostavno prevelike, da bi bili tudi manjši klubi sposobni pokriti vse stroške, obenem pa veliko nogometašev dopoldne hodi v službe. Druge lige so razdeljene na osem zveznih držav, na koncu pa vsi zmagovalci - prvaki iz teh osmih različnih lig igrajo playoff za prvaka celotne Avstralije. Tekmovanje poteka po pokalnem sistemu od četrtfinala do finala na eno dobljeno tekmo, tako da je pomemben tudi žreb."
O organizaciji klubov v Avstraliji...
Organizacija klubov je kljub solidnemu finančnemu stanju še vedno na dokaj amaterskem nivoju. Druga liga je nekako pol-profesionalna, morda celo še malce bližje amaterskemu nivoju, kar roko na srce ni veliko drugače kot recimo v drugi slovenski ligi. Seveda pa je zaslužek precej višji kot v Sloveniji, tako da imam tukaj skoraj petkrat višjo plačo kot nazadnje v Celju. V A-ligi seveda vlada popolni profesionalizem in tudi zaslužki so astronomski."
O primerjavi avstralske lige z evropskimi ligami...
"Težko je potegniti prave primerjave z Evropo, kajti tudi na stari celini so razlike med klubi in ligami dokaj velike. V organizacijskem smislu so Avstralci zagotovo še daleč zadaj. Glede na finačni vložek bi klubi lahko bili veliko bolje organizirani. A na žalost ni ljudi z znanjem, ki bi to znali povzdigniti na višji nivo. Vem, da nogomet ni najbolj popularen šport v Avstraliji, a se krivulja strmo vzpenja, vedno več je zanimanja, vedno več je denarja in vlaganja v klube. Zato je s pravimi ljudmi in znanjem mogoče postoriti še marsikaj, da se nogomet dvigne še višje in verjamem da se v prihodnje tudi bo."
O zanimanju navijačev...
"Največji derbi v tej ligi je ravno med mojim klubom in South Melbourne FC v katerem deluje moj brat. Nazadnje se je na tem dvoboju zbralo 3500 ljudi, na Grand Finalu se je zbralo recimo 4500 ljubiteljev nogometa. Za tekmo med nami in A-ligašem Melbourne Cityem v pokalu pričakujejo deset tisoč ljudi, kar bi bila fantastično za promocijo našega kluba in naše lige. So pa tudi tekme, kjer se zbere samo 200 obiskovalcev."
O največjih zvezdnikih...
"Na žalost še nisem imel priložnosti zaigrati proti največjim zvezdam, ki trenutno igrajo v Avstraliji, saj je edina priložnost za to kakšna prijateljska tekma ali dvoboja FFA Pokala. Ravno v tem tekmovanju nam je žreb v četrtfinalu namenil že omenjeni Melbourne City. Sedaj bom prvič dobil priložnost zaigrati proti zvezdnikom, med katerimi velja omeniti Korena, pa golmana Thomasa Sorensena, Aarona Mooya ... Na žalost sta David Villa in Damian Duff že odšla. Kot zanimivost naj omenim, da je naš klub pred mesecem dni podpisal pogodbo s kapetanom grške reprezentance Kostasom Katsouranisem, ki ima za seboj izjemno kariero. Zbral je 116 nastopov in zabil 10 golov za reprezentanco, osvojil naslov evropskega prvaka leta 2004 na Portugalskem in igral za klube kot so AEK Atene, Benfica, Panathinaikos, PAOK ... Lansko sezono je igral v Indiji skupaj z Alessandrom Del Pierom in Davidom Trezeguejem."
O druženju z Robertom Korenom
"Z Robijem sva se prvič srečala aprila letos po zaslugi predsednika SPINSA Dejana Stefanovića s katerim se poznava. Pisal mi je da prihaja v Melbourne na seminar in dogovorila sva se za skupno druženje. Odšla sva na eno izmed tekem Melbourne Cityja, po tekmi pa sem se osebno spoznal z Robertom. Imeli smo prijeten pogovor, povedal sem mu tudi kje igram, a takrat si še misliti nisem mogel, da bi se mogoče lahko že par mesecev kasneje srečala tudi na igrišču. Upam da ima kakšen dres na zalogi zame (smeh)."
O prihajajočem spektaklu proti Korenu in soigralcem...
"V sami tekmi imamo cilj, da se čimbolje zoperstavimo precej bogatejšemu Cityu, ki je zagotovo kakovostnejpe moštvo od našega. Kljub temu se tekmeca ne bojimo in v tekmo ne bomo šli z belo zastavo. Gremo po zmago, konec koncev je na sporedu samo ena tekma in vemo, da je v pokalu vse možno. Treba bo zdržati začetni nalet in potem bo vse lažje. Pritisk bo zagotovo na njih, saj mi nimamo česar izgubiti, smo pa zagotovo sposobni pripraviti presenečenje. Prvenstvo smo zaključili na tretjem mestu, bili smo v igri za prvaka vse do konca, a smo zadnje tri tekme popustili."
O kandidatih za slovensko reprezentanco iz Avstralije...
"Na žalost za kakšenga obetavnega igralca slovenskih korenin še nisem slišal, če pa bom, bom to nemudoma posredoval našemu selektorju Srečku Katancu (smeh)."
O možni novi destinaciji...
"Zelo me mika Azija in rad bi se preizkusil tudi tam. Možnost je tudi A-liga v Avstraliji, a je za to potrebo odigrati zelo dobro sezono in imeti tudi veliko sreče. Po koncu kariere pa nameravam ostati v nogometu in se poizkusiti kot trener, mogoče pa tudi kot športni direktor ali kaj podobnega. Moja glavna želja pa je vendarle postati trener in kmalu se bom posvetil pripravam za pridobitev trenerske licence. V Evropo se zaenkrat nimam želje vrniti, mogoče šele kot trener. Odvisno od situacije in ponudbe ..."
trgajohttp://sporttip10.weebly.com