"Olimpija hotela potvoriti resnico"

Čeprav so pri Olimpiji, natančneje njen direktor Luka Velepič, konec preteklega tedna zatrjevali, da je rubež vpihovalnikov za balone v centru za trening Jama neupravičen, se je zadeva ta teden obrnila drugače. Olimpija je upniku Duolu odplačala del zneska za umetno travo (celoten znesek je 341.902,19 evra), za preostanek dolga pa je Duol postal sponzor Olimpije za obdobje do konca leta 2012. Direktor Duola Dušan Olaj pojasnjuje ozadje.

V Olimpiji pravijo, da je bila ena ključnih težav pri rubežu dejstvo, da je bil predlog za izvršbo dostavljen na lokacijo, kjer klub nima več poslovnih prostorov. Zato naj bi postal pravnomočen. Se strinjate?
Ali oni pošiljke, za katere je potreben podpis, sprejemajo ali ne, je njihov problem. Tudi v preteklosti se je dogajalo, da ta klub modrih ovojnic, za katero je potreben podpis, ni prevzemal. Tako se kupuje čas. Novembra 2009 smo denimo klubu poslali izpisek odprtih postavk, pošta pa se je vrnila, ker je naslovnik ni želel sprejeti. O tem smo takrat obvestili njihovo odvetnico in tudi klubsko vodstvo. V odgovoru so zatrdili, in to osebno direktor Luka Velepič, da so ta problem uredili in da pošto dnevno nadzorujejo. O tem obstaja korespondenca.

Kdo so bili družbeniki – soinvestitorji v Jami? "Soinvestitorska pogodba v Jami je regulirala vprašanje vložkov Fit Športa, NK Bežigrad in ŠC Triglav. Duola tukaj ni bilo, ampak je kasneje odkupil terjatev od podjetja Fit Šport. Problem sklenjene soinvestitorske pogodbe je bil, da ni bila realizirana. In pogodbeno dogovorjeno je bilo, da v tem primeru tisto, kar je bilo mišljeno kot soinvestitorski vložek, zapade plačilu. Logično," pravi Olaj.

Od kod Velepičevo zatrjevanje, da ima goro dokumentov, s katerimi je mogoče dokazati, da je bil rubež neupravičen?
Imam občutek, da on sploh ne ve, za kaj gre.  Dejstva, povezana z investicijo v Jami, so jasna – to je bil kupoprodajni odnos. Tako nakup balona kot umetne trave. Za nakup umetne trave dejansko velja, da je bilo v začetku mišljeno, da se bo ustanovilo skupno podjetje in da bo terjatev iz tega naslova soinvestitorski vložek. Do realizacije tega projekta pa nikoli ni prišlo. To dobro vedo vsi v klubu, še posebej to velja za nekdanjega predsednika kluba, Francija Zavrla. Mimo notarskega zapisa, ki ureja ta razmerja, je bila podpisana tudi pogodba med istimi družbeniki, ki so se dogovorili, da če notarski zapis ne bo realiziran v nekem časovnem obdobju, je treba dolg poravnati. Investitorstvo v Jami ni bilo izvedljivo zaradi pravnih preprek, problemov zaradi lastništva zemlje, predsednikovih taktiziranj ob združevanju z Interblockom, čakanja na obljubljen odkup s strani MOL …

Terjatve imajo rok zastaranja. Če je bil posel sklenjen leta 2006/2007, potem je treba ob upoštevanju zastaralnega roka te stvari leta 2009/2010, glede na valuto plačila, dokončno urediti. Vsaj jaz osebno nikoli nisem zahteval, da mora Olimpija plačati takoj. Olimpija ni imela denarja. Želel sem, da se zadeva sistemsko reši, da nekdo jasno pove, na kakšen način in kdaj bo poravnal svoje obveznosti, ki so bile evidentne. Meni osebno ni jasno, kako nekdo več kot pol leta ne zbere volje in poguma, da bi se iz oči v oči pogovoril o rešitvah. Najhuje je bilo, da so vse moje pozive popolnoma ignorirali. Tudi ko je Duol vložil izvršbo, je šla ta izvršba najprej v klub. Pričakovali smo, da nas bo kdo iz kluba poklical, predlagal poravnavo ali pa, da bodo na sklep vložili ugovor. Mirno lahko trdim, da oni niso hoteli ugovarjati, ker so videli, da z ugovorom ne bodo uspeli. Domislili so se scenarija, v katerem oni pošte ne sprejmejo, počakajo na pravnomočnost in šele potem ugovarjajo fikciji vročitve. Zato je priročen izgovor sprememba sedeža kluba. Če bi jim sodišče verjelo, bi  sklep o izvršbi razveljavilo, to pa potem pomeni leta pravdanja. V Duolu nimamo ne časa ne volje, da bi se pravdali.

Zakaj si je Olimpija dolg razlagala kot fiktivno obveznost?
Iz konteksta oziroma celotnega fascikla so vzeli po njihovo najbolj verodostojni dokument, notarski zapis. Zamolčali pa so vse dokumente prej in kasneje. Zamolčali so pogodbo, v kateri jasno piše, da če soinvestitorska pogodba ne bo realizirana, potem mora NK Bežigrad umetno travo plačati. Mahajo z enim dokumentom, ne pa z vsemi drugimi, ki sledijo. Iz letnih poročil izhaja, da ta dolg evidentno obstaja. Tu niti ne gre za to, kako si je Olimpija dolg razlagala, ampak gre za to, kako je Olimpija hotela potvoriti resnico.

Kako ste problem uredili?
V torek, in že mimo dogovorjenega roka, so svoj del izpolnili, pa še tu smo jim zopet šli na roko. Naš odvetnik je ukrenil vse potrebno za umik izvršbe. V pravnem delu imam stvar za zaključeno, ostaja pa moralni dolg, ker je nekdo mimo že doseženega dogovora potvarjal resnico in jo publiciral. Tu še nismo zaključili zgodbe.