Šport > Nogomet
1567 ogledov

Od kekca do Keka, pred nami sladko-boleči meseci

Slovenija - Kazahstan Anže Petkovšek
Slovenska izbrana vrsta se je po 14 letih uvrstila na veliko tekmovanje. V dobrih dveh letih so selektor Matjaž Kek, njegovi sodelavci in nogometaši prehodili strmo pot.

September 2021. Slovenija je v Splitu izgubila s 3:0 proti Hrvaški, na zelenici pa je izgledala porazno. "V sijajnem ozračju smo bili deklasirani. Poraz, ki bi lahko bil še višji. Popolnoma ničesar si nismo zaslužili," je takrat izjavil selektor Matjaž Kek in nato zaključil: "Skozi ves ta čas, odkar sem selektor, je bilo nekaj dobrih predstav, danes pa to ni bilo na ravni. To je moja odgovornost. Res ni bilo za nikamor to danes. Bomo videli, kaj bo v prihodnje, na tak način zagotovo ne bo šlo."

"Čeprav je na Poljud prišel s slovesom neugodnega gosta – brez poraza na desetih gostovanjih z Rijeko – je bil Matjaž Kek sinoči le kekec, preplašen deček," so bile še zlasti ostre hrvaške Sportske novosti.

Dobri dve leti kasneje je isti mož s svojimi izbranci stal na odru pred stadionom v Stožicah in slavil četrto slovensko uvrstitev na veliko tekmovanje. Pod tretjo po vrsti se je kot selektor podpisal sam, takrat so Slovenci leta 2010 zaigrali na SP v Južni Afriki,ob prvih dveh pa je v letih 2000 in 2002, v času slovenske nogometne pravljice, na klopi sedel Srečko Katanec. 14 let je minilo od zadnjega slovenske udeležbe na SP ali EP.

Od poraznega splitskega večera je Slovenija naredila ogromen skok. Na tega je sicer Kek namignil že ob koncu omenjenih kvalifikacij za mundial 2022: "Ko bo reprezentanca ustvarila neko jedro, pozitivno jedro, ko bodo ti igralci začutili en drugega, potem lahko pričakujemo boljše reči. Skozi te kvalifikacije smo promovirali kar nekaj mladih nogometašev, nekaj novih imen."

Adam Gnezda Čerin je v polju odigral vse minute v tokratnih kvalifikacijah, brez Jake Bijola si je težko predstavljati izbrano vrsto, vsaj glede na reprezentančne predstave sodi med boljše branilce v Evropi, v napadu je vzniknil fenomenalni Benjamin Šeško, ki odlično sodeluje z Andražem Šporarjem. Petar Stojanović, ki je še v prejšnjih kvalifikacijah igral kot desni branilec, je bil prestavljen višje na zelenici, Kek pa je tudi ostalim nogometašem namenil točno določene vloge, ki so jih očitno sprejeli (ve se, kdo pije in kdo plača) ,enajsterica se med kvalifikacijami ni veliko spreminjala.

Jaka Bijol | Avtor: Profimedia Profimedia


Slovenija je na podoben način odigrala Ligo narodov, po domačem porazu s Švedsko (0:2) in gostujočem pri Srbiji (1:4) se je 'forma' dvignila, do konca tekmovanja pa so sledili še trije remiji in zmaga v Stožicah proti Norveški z 2:1, s tem pa tudi obstanek v skupini B. Prav poraz s Švedi junija 2022 je bil zadnji izgubljeni dvoboj na stadionu v Ljubljani.

S pozitivnimi rezultati se je dvignilo vzdušje v reprezentanci in okoli nje, Sloveniji pa je na roke šel tudi dokaj ugoden žreb za evropske kvalifikacije. Sledili sta zmagi proti Kazahstanu in San Marinu, nato 'kiks' v gosteh proti Finski (0:2) in dragocena točka doma proti Danski. Nato so sledile štiri zmage, dve proti Severni Irski, ta je prvič na medsebojnih tekmah padla tudi v Belfastu, San Marinu in Finski, ki so se ji vse bolj samozavestni Slovenci oddolžili z zmago s 3:0. V zadnji cikel kvalifikacij je Kekova četa tako krenila s prvega mesta v skupini, vedelo pa se je, da ji za napredovanje zadošča že točka proti Kazahstanu. Tudi z mislijo na ta dvoboj je Kek prvič nekoliko konkretneje zamenjal postavo za Dansko, ki je pred domačimi gledalci potrdila vlogo prvega favorita skupine. Sledili so Kazahstanci.

Nogometaši so se zavedali zgodovinske priložnosti, s tem pa je prišel tudi pritisk. Ta se je na dvoboju stopnjeval do konca srečanja, ko je zadetek Benjamina Verbiča prinesel veliko olajšanje. Ob težki zelenici, psihično napornem dvoboju, se ni 'umiralo v lepoti', Slovenija je tokrat pragmatično prišla do želenega uspeha in postavila piko na i k nogometni evforiji, ki je zavladala med Slovenci.

Slovenija - Kazahstan | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek


Začenjajo se tako sladko-boleči meseci, ko se bo prav vsak prebivalec te države spoznal na nogomet, Keka pa, če zdaj ne bi bil znova izjemno priljubljen, bi lahko nadomestilo skoraj dva milijona selektorjev. Če se vrnemo nazaj na tekmo v Splitu, je o njegovem statusu potrebno le prebrati zapise, ki so se širili pod novicami o dvoboju s Hrvaško ... Če bi pri NZS upoštevali mnenje javnosti, tudi nekaterih medijev, bi takrat prišlo do zamenjave, a so pri krovni organizaciji slovenskega nogometa ravnali bolj potrpežljivo. Recept za uspeh je torej: dovolj časa, dobro vzdušje, natančno določene vloge, borbenost na zelenici in tudi občasna kritika.

"Marsikaj je bilo napisanega. Kritike je treba prenesti, se z njima sprijazniti, jih vzeti kot dobro in na igrišču pokazati, da zmoremo več od tega, kar si drugi mislijo o nas. Tudi mediji ste nam na nek način dali veter v jadra," je med drugim izjavil najizkušenejši reprezentant te zasedbe Jasmin Kurtić. Tudi on se je sicer prvič uvrstil na veliko tekmovanje.

To slovenskim navijačem z Nemčijo ponuja odlično destinacijo. Reprezentantje tako naslednje leto pričakujejo glasno podporo s tribun, sami pa zagotavljajo, da z uvrstitvijo še niso rekli zadnje besede.

Štirinajst let je mimo, evforija se nadaljuje do junija. Izkoristite jo! Uvrstitve na velika tekmovanja tudi v prihodnje najverjetneje ne bodo samoumevna. Takšna je pač realnost in moč slovenskega nogometa. Je pa zagotovo dober podatek, da večina tokratnih nosilcev še ni presegla 30 let. Jan Oblak je na primer star natanko toliko.

Slovenija - Kazahstan | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 2
  • Avatar Anion6anion
    Anion6anion 17:29 21.november 2023.

    Zame je Kek še vedno samo kekec. Radenko pa popolni luzer. Poglej kaj se dogaja v slovenski ligi. Za zjokat!

  • Ender3 16:31 21.november 2023.

    Bedno je s čim se kitimo. To bo folku verjetno zelo koristilo..

Sorodne novice