Kar zadeva prihodkovni del, je NZS v letu 2020 realizirala za 12.313.824 evrov, letos pa največji delež prihodkov prispevajo televizijske in medijske pravice (24,5 odstotka oziroma 4,87 milijona evrov), EP do 21 let ima 20,8-odstotni delež, 18,9 odstotka prinaša Evropska nogometna zveza (Uefa), 14,9 odstotka sponzorske pravice, 6,4 odstotka Mednarodna nogometna zveza (Fifa), 5,3 odstotka dividende in trgovina, 3,2 odstotka javni viri, 1,7 odstotka vstopnine, 4,4 odstotka pa drugo.
Na odhodkovnem delu je NZS v letu 2020 realizirala za 12.296.583 evrov (za primerjavo leta 2018 15.107.394, leta 2019 pa 14.881.277), letos pa bo šel največji delež - 27,5 odstotka - za reprezentance (5.475.258 evrov), 23,4 odstotka bo namenjenih klubskim tekmovanjem, 20,8 odstotka EP do 21 let, 8,1 odstotka nacionalnemu nogometnemu centru, trgovini, amortizaciji in finančnim odhodkom, 7,7 odstotka deležnikom in infrastrukturi, 7,6 odstotka skupno NZS, 4,8 odstotka pa mladinskemu nogometu in "grassroots".
Na skupščini so potrdili tudi spremembe v sistemu pokalnega tekmovanja od sezone 2022/23 naprej, in sicer bodo predkrog, 1. in 2. krog znotraj Medobčinskih nogometnih zvez. Od 3. kroga oziroma 1/16 finala pa bo tekmovanje po znanem sistemu potekalo do finala - s to razliko, da žreb ne bo delegiran oziroma bo brez nosilcev ter da bo o napredovanju odločala zgolj ena tekma.
Potrdili so sicer tudi progam dela za leto 2021, ki je tudi del novo sprejete strategije za obdobje 2021-2025. Ključne strateške usmeritve te strategije so razvoj kakovostne nogometne igre na vseh ravneh, uveljavljanje pomena in ugleda nogometa v družbi in uravnoteženo poslovanje in vlaganje v razvoj nogometa.
Del tega je tudi uvedba tehnologije VAR v slovenski nogomet, kar je NZS že preizkušala na tekmah 1. slovenske mladinske in kadetske lige v nacionalnem centru na Brdu, medtem ko bo prvi "off-line" test s produkcijskim partnerjem potekal na torkovem finalu članskega pokalnega tekmovanja.
Odločitev o morebitni vpeljavi tehnologije VAR v slovenski nogomet bo sprejeta po pridobitvi mnenja Fife, slovenska zveza pa razmišlja, da bi sistem poskusno vpeljala v 1. slovensko nogometno ligo s sezono 2021/22 na posameznih tekmah, s časom pa na vseh prizoriščih, so pred dnevi pojasnili pri NZS.
V viziji 2025 so pri NZS sicer zapisali še, da bi približno 75.000 prebivalcev Slovenije organizirano igralo nogomet (v letu 2020 je bilo število registriranih igralcev 57.504), še približno toliko pa naj bi se jih z njim ukvarjalo na neorganizirani ravni.
V letu 2020 je bilo sicer po podatkih NZS na novo registriranih 2688 igralcev, kar je dobrih 35 odstotkov manj kot leto prej. "Upad novih registracij gre pripisati odpovedi tekmovanj zaradi epidemije koronavirusa," so pri NZS zapisali v poročilu za leto 2020.
Upad je tudi v številu klubov, a to upada že zadnja štiri leta (287 v letu 2017, 281 v 2018, 274 v 2019 in 269 v letu 2020). Je pa NZS klubom, kot navajajo v letnem poročilu za 2020, "za neposredno financiranje oziroma sofinanciranje delovanja in aktivnosti nogometnih klubov v letu 2020 namenila 1,78 milijona evrov". Pri NZS pojasnjujejo, da so ta sredstva obsegala 14,5 odstotka celotnega proračuna NZS in so predstavljala 21 odstotkov več sredstev, kot jih je NZS za delovanje in aktivnosti klubov namenila leta 2019. V 2021 bo ta znesek še precej višji.
Čeravno je morala NZS zaradi pandemije novega koronavirusa v preteklem obdobju med drugim rebalansirati tudi proračun, je v nagovoru predsednik NZS Radenko Mijatović poudaril, da so podaljšali sodelovanje z vsemi strateškimi partnerji, ob tem pa dobili tudi novega in finančno močnejšega sponzorja prve lige.
