Za novega prvoligaša Krško igrajo predvsem domači nogometaši, to pa je dokaz dobrega dela v mlajših selekcijah pri nogometni šoli iz Posavja. Uspešno jo vodi Rok Zorko, ki sicer ni navdušen nad odhodi nekaterih mladih nogometašev.
Če se najprej dotaknemo uspeha članov Krškega ... Kako ste ga doživeli?
To je zagotovo največji uspeh v zgodovini kluba. Fantje so si ga res zaslužili, garali so zanj. Takšnega dela pri članski ekipi v Krškem še ni bilo. Vseskozi poudarjam, da prvi dan, ko bo Tomaž Petrovič (trener članov, op. p.) odšel iz kluba, bomo znova postali le povprečni. Z njegovim prihodom smo dosegli maksimum v teh okvirih, ki jih imamo. Smo nekak napihnjen balon, ki lahko v hipu poči, na primer s Tomaževim odhodom. Uspeh pa je pokazal, da nogomet ima svoje mesto v Krškem, da lahko živi, z dobrim projektom pa lahko veliko pričakujemo od Prve lige. Vse je na nas. In na upravi.
Pričakujete, da bodo mladi dobili priložnost tudi v Prvi ligi?
Imamo vsaj tri ali štiri mladeniče z ogromnim potencialom. So zelo zanimivi. Zagotovo bodo priključeni k članski ekipi, na njih pa je, da se dokažejo. Če pogledamo lanske in predlanske mladince, sta bila članom priključena na primer Kožar in Bučar (slednji je dosegel gol, ki je Krško popeljal v Prvo ligo, op. p.), se pravi, da je možno narediti preskok od mladincev k članom. Vsaj s takšnim delom, ki ga zagovarja Petrovič. Tisti, ki bodo to zgarali, lahko pričakujejo tudi kakšno minuto v Prvi ligi.
O tem bomo morali resno razmisliti, to smo v preteklosti že imeli. Treba se bo v prvi vrsti posvetiti res dobremu in iskrenemu sodelovanju z Brežicami. Po mojem mnenju bi se morali fantje, ki imajo potencial, kaliti v Brežicah. Da imajo tam minutažo v tretji ligi.
Krško je v nižjih kategorijah sicer v najmočnejših ligah.
Tako je. Mladinci so 12. v prvi ligi, kadeti sedmi, skupno pa deseti. Smo na primer pred Celjem, ki je 11. na skupni lestvici. Še pred petimi leti ni bilo tekme s Celjem, da ne bi prejeli po šest zadetkov. Zdaj se lahko kosamo z njimi. Starejši dečki so četrti v prvi ligi, mlajši pa drugi. V vseh kategorijah, kjer nastopamo, smo tako med desetimi najboljšimi v Sloveniji.
Dokaz o dobrem delu je verjetno tudi selitev Luke Kerina v Inter.
Moram priznati, da osebno nisem bil za njegov odhod, v bistvu me tudi moti, da imajo 15 in 16-letni fantje svoje zastopnike. Dejstvo je, da so vsi uspešni slovenski igralci, takšni, ki zdaj branijo barve reprezentance, najprej gral za manjše klube. Igrali so v Sloveniji, s članskim nogometom so se srečali tudi v nižjih ligah. Mislim, da je to prava pot. Če živiš v zdravem okolju, imaš možnost napredovanja. A ko dobiš ponudbo kot jo je Luka, ko je za teden odšel k Interju, k enemu izmed desetih najboljših klubov v Evropi ... To so sanje vsakega mladega nogometaša, takšne sanje kot vodja nogometne šole ne smeš preprečiti. Nekaj časa sem se še upiral, nato pa sem se sprijaznil. Še vedno pa mislim, da je pot, ki jo je na primer opravil Robert Berić, najboljša pot. Seveda, če imaš glavo na pravem mestu, če si pripravljen garati. V domačem okolju te bodo vselej podpirali in ti ponudili priložnost.
Izpeljala sta ga agenta Bojan Lazarevič in Marcel Kačinari. V tem smo bili popolni novinci, prvič smo se srečali s takšnim poslom in z informacijami koliko je takšen fant vreden na trgu, kaj lahko sploh dobimo. Menim, da je bila vsa reč s strani zastopnikov izpeljana zelo fer za naš klub. Ko potegnem črto, sem prepričan, da prvega prestopa ne bi mogli izpeljati boljše.
Kakšna je bila vsota za Kerina?
Za takšnega fanta po Uefinih pravilih dobiš od 90 do 100 tisoč evrov, ker je dopolnil 16 let, je reprezentant, odhaja pa v Italijo, ki je pri takšnih prestopih na lestvici prva. En del je dobil zastopnik, drugi del mi. V podrobnosti se ne bi spuščal.
V kolikšni meri bo Kerinov vplival na finance nogometne šole?
V celoti bomo do konca pokrili to sezono. Proračun nogometne šole sicer znaša 130 tisoč evrov. Od tega se pač živi. Vsaki dve leti bi morali sproducirati igralca, ki bi bil kot nadomestek za sponzorstvo. S tem si zagotovimo normalno delovanje. Tu sem le jaz profesionalec, vsi trenerji so honorarci. Ko je bila nogometna šola še pod klubom je bilo pet trenerjev, zdaj jih je 16. Lahko se primerjamo s šolami, ki imajo tudi dvakrat, celo trikrat večji proračun. Naredili smo kar nekakšen čudež. Baza je samo Posavje, od 220 članov imamo le dva Novomeščana pri kadetih in pet Hrvatov pri mladincih. Pomembno je, da delamo s srcem, vsi se zavedamo, da od tega ne bomo obogateli.
Pred sezono in pol ni igal pol leta. Imel je težave s hrbtenico. Zdravniki so celo dejali naj neha igrati nogomet. Skupaj s starši smo naredili vse, da smo prišli do informacij, da še lahko igra. Moral je ojačati hrbtne mišice. Pol leta je izpustil, delal je le vaje pri našem fizioterapevtu, dodatno fizioterapijo pa so plačali tudi starši, poiskalo se je drugo mnenje. Po vrnitvi je napredoval 200-odstotno. Glede na to, da je fizično močnejši od fantov v svoji generaciji, najprej nismo vedeli, ali je uspešen zaradi svoje moči ali zaradi nogometnega znanja. Zdaj se vidi, da lahko v reprezentanci igra skupaj z leto starejšimi nogometaši in se kosa tudi z najboljšimi v Evropi. Menim, da je zanj prava pot, da se pridruži članom. Najprej bo imel zagotovljene tekme pri mladincih, kakšne minute ali polčas pa bi lahko dobil tudi pri članih v Prvi ligi. Krško bi nato zapustil kot članski igralec. On lahko že zdaj igra v katerikoli mladinski nogometni šoli na svetu, tako je pač dober. Pesek v oči je to, da bo šel v Maribor, Domžale, Fiorentino, pred kratkim si ga je ogledal tudi predstavnik Betisa, in da mu bodo v teh klubih zagotovili nastop med člani.
Z njegovim agentom Amirjem Ružnićem se torej ne strinjate, da bi moral Krško zapustiti že zdaj?
Ne. Sploh ne zdaj, ko se je Krško uvrstilo v Prvo ligo.
Kaj pravijo starši?
Oni so sevedi na strani svojega sina. Sam na njega ne vršim nikakršnega pritiska, poskušam mu razložiti le pot, ki se meni zdi optimalna. Kako pa se bo odločil, ima res veliko ponudb, pritisk nanj je hud, je pa zdaj vprašanje. Upam, da bo pretehtala tudi ta uvrstitev Krškega med slovensko elito, da bo tudi iz preteklih primerov videl, da je moč uspeti tudi tu. Želim, da bi vsaj še eno leto ostal v Krškem, kjer bo zagotovo napredoval. Vsaj toliko kot bi drugje, če ne še precej bolj. Fant je zelo zrel za svoja leta, ne bo le kimal. Kar reče, ima ponavadi tudi težo. Verjamem, da bo imel uspešno kariero.
Kot branilec je dejal, da so to bili res dobri napadalci. Da je imel določene težave, da je storil tudi nekaj napak, a če pogledamo, da je odigral vse tekme, na klopi pa so bili prav tako dobri in leto starejši nogometaši, je lahko zadovoljen s prikazanim na EP. V klubu smo navdušeni, da je po tem, ko se ni vedelo, če bo sploh še lahko nastopal, prišel do takšne ravni in v tako kratkem času.
Kdo je še zanimiv za agente?
Kot sem že dejal, nisem ravno za to, da se agentje vpletajo v te starostne kategorije. S tem se najbolje spopadeš tako, da imaš dober odnos s fanti, da jim klub nudi vse kar jim lahko, da tudi zunaj kluba poskrbiš za njihov napredek. Veliko se pogovarjamo, peljem jih tudi na kakšno tekmo, na kopanje. Ko se v Krško vrne Robert Berić, vselej z nami oddela trening, vedno je pripravljen odgovoriti na vprašanja. Takšne reči so pomembne. Zastopniki na vse skupaj gledajo nekoliko drugače, od tega živijo. Kar se tiče igralcev bi lahko izpostavil Davida Kovačiča, Vanja Drkušič pa že odhaja v Dinamo, kjer naj bi dobil triletno profesionalno pogodbo. Kovačiča, ki je tudi reprezentant, čaka v kratkem preizkušnja, če se ne bi Krško borilo za prvaka, bi verjetno že dobil tudi kakšno priložnost. Bil je že na treningih članov, Petrovič je bil navdušen. V vsaki generaciji je nekaj dobrih igralcev.
Se nekdanji nogometaši vključujejo v delo z mladimi?
Zdaj nastopa čas, da bi se lahko nekateri nogometaši, ki so imeli dobre kariere, vrnili v klub. Na to tudi računamo. Slaviša Dvorančič je na primer že vključen v delo s kadetsko ekipo, Dejana Rusiča (štirje nastopi za slovensko reprezentanco, op. p.) na primer zanima delo v klubu. Ti fantje bi lahko nekaj dodali k celi zgodbi. Mislim, da bo prihodnost tega kluba še lepa.
Ok, Jan Oblak je šel v tujino z 17 leti, vendar je že branil v prvi ligi, torej je imel izkušnje. Je pa imel tudi precej sreče, saj je v tujini 4 leta branil za nižje ligaške klube in tam… ...prikaži več predvsem sedel, potem pa po skoraj 3 letih sedenja dobil priložnost in jo polno izkoristil. Pa še nekaj je pri Janu zelo pomembno kar pri mnogih mladih fantih ni.... Ima glavo na mestu. Lahko pa ti jaz zdaj začnem naštevat mnoge "kao" mlade upe, ki so šli v tujino in se potem nekje tiho izgubili ... le zakaj se mladi Zahovič še ne odpravi v tujino???
Jan Oblak
VIDIŠ NIMAŠ POJMA. Naštej enega slo nogometaša, ki je šel s 15-17 leti v tujino in uspel! Večina takih, ki je šlo mladih v tujini NI uspelo. Je več takih, ki so se kalili v domači ligi in potem zablestelo v tujini.