Zvezdnik Reala Madrida Luka Modrić je v soboto popeljal Hrvaško do bronaste medalje na svetovnem prvenstvu in razkril, da bo svojo reprezentančno kariero podaljšal še vsaj v leto 2023. Kapetan ognjenih si želi s Hrvaško osvojiti nogometno ligo narodov.
Statistiki nogometne igre, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, so izračunali, da je 37-letni Modrić v soboto, ko je Hrvaška v boju za bron z 2:1 premagala Maroko, osvojil svojo 162. zmago na nogometnih igriščih. Pred štirimi leti v Rusiji je bil Modrić del izbrane vrste južnih sosedov Slovenije, ki so zaigrali v finalu in na koncu izgubili proti Franciji ter osvojili srebro.
Naslednji cilj Hrvaške in njenega kapetana Modrića, ki reprezentančnega dresa še ne namerava upokojiti, bo osvojiti naslov prvaka lige narodov prihodnjega junija v finalu najboljših štirih ekip stare celine, v katerem bodo igrale tudi Nizozemska, Italija in Španija.
"To je načrt," je Modrić odgovoril na vprašanje, ali namerava še naprej igrati reprezentančni nogomet. "Neumnost bi bila, da ne bi igral v ligi narodov, potem pa bomo videli, kako naprej. Vsekakor želim ostati v ligi narodov."
Hrvaško je v polfinalu svetovnega prvenstva premagala Argentina, ki jo je navdihnil Lionel Messi, vendar je Modrić vztrajal, da si je njegova ekipa utrdila mesto med nogometnimi velesilami tega globalnega športa.
"Dosegli smo nekaj velikega za hrvaški nogomet. Želeli smo zlato, bili smo blizu," je povedal v intervjuju za hrvaško radiotelevizijo HRT.
"Na koncu se bomo na Hrvaško vrnili kot zmagovalci. Hrvaška ni nikakršen čudež, ki se pojavi vsakih 20 let. Dokazali smo, da smo nogometna stalnica na največjih tekmovanjih, da na nas ne morejo gledati kot na nekakšne obstrance, črne ovce, ampak kot na nogometno silo."
Čeprav Modrić namerava še naprej igrati na reprezentančni ravni, pa selektor vatrenih Zlatko Dalić priznava, da se izteka čas tudi za druge osrednje nosilce hrvaške igre.
"To je bil nedvomno konec enega cikla. To je zadnje svetovno prvenstvo za nekatere starejše igralce," je dejal trener, ki se z enim očesom po mundialu že ozira proti kvalifikacijskemu turnirju za evropsko prvenstvo leta 2024. Ta se bo začel marca.
"Imamo pa zelo dobre mlade igralce, ki dajejo upanje, Josipa Stanišića, Mislava Oršića, veliko igralcev, ki so na klopi. Imamo zelo dobro ekipo za prihodnost. Hrvaška se s takšno mlado generacijo nima česa bati. Čaka nas liga narodov in kvalifikacije za evropsko prvenstvo."
Hrvaška je štiri leta po SP v Rusiji in srebrni pravljici znova v nogometnem deliriju. Evforija je zajela celotno Hrvaško. Po koncu letošnje bronaste pravljice je hrvaško prestolnico Zagreb razsvetlil ognjemet. Proslavljalo se je tudi drugod po Hrvaškem.
"Hrvaška gori! Solze, pesem, ponos in veselje po vsej naši domovini!" je nogometno navdušenje v enem stavku strnil Večernji list.
Hrvaška nogometna javnost ne pozabi omeniti, da je kolajni na dveh zaporednih svetovnih prvenstvih osvojila reprezentanca države, ki šteje manj kot štiri milijone prebivalcev.
Glavni strateg te pravljice, Dalić, je dodal, da bi zmago "posvetil človeku, ki je vse to začel".
"Za Miroslava Ćira Blaževića. 'Šef', to je zate! Lahko bi osvojil pet medalj, a ti boš vedno ostal 'trener vseh trenerjev'."
Skliceval se je na zdaj 87-letnega legendarnega trenerja Blaževića, pod katerim je Hrvaška leta 1998 osvojila svojo prvi kolajno na SP v nogometu bronastega sijaja, po osamosvojitvi od nekdanje Jugoslavije. Blažević je tokratni Hrvaški boj za bron spremljal, navijal in jokal od sreče, kljub temu, da je hudo bolan.
"Tri medalje s svetovnega prvenstva za našo majhno državo so velik dosežek. Tako sem ponosen, bravo 'vatreni'," je dejal 32-letni Marin Lovrić, ki je tekmo spremljal v zagrebškem baru.
V hrvaški prestolnici bo v nedeljo na glavnem trgu sprejem, na katerem bodo izrekli dobrodošlico bronastim, podobno kot leta 2018, ko so se takrat srebrni vrnili iz Rusije.
Takrat je več kot 550.000 ljudi pozdravilo ekipo med parado na avtobusu z odprto streho od letališča do glavnega trga.
Od osamosvojitve je Zagreb le enkrat videl večjo gnečo, ob obisku papeža Janeza Pavla II. leta 1994.
