Kot je že znano, se je Slovenija znašla v "evropskem" bobnu številka štiri, kjer ji bodo družbo delale Danska, Francija, Grčija, Portugalska, Srbija, Slovaška in Švica. Z nobenimi izmed naštetih se izbranci Matjaža Keka seveda ne morejo pomeriti.
Kar nekaj bojazni je bilo po hodnikih reprezentanc slišati zaradi dejstva, da bo žreb delno delegiran. Južna Afrika kot nosilec namreč „ne sme“ igrati proti še eni afriški ekipi, kar bi Mednarodna nogometna zveza (FIFA) po nekakšni teoriji zarote lahko uporabila za to, da bi jim namenila najlažjo možno skupino. Recimo – Novo Zelandijo, Urugvaj in … Slovenijo! Vsaj če gre soditi po mednarodnem renomeju in mestu na Fifini lestvici seveda. Za dobro slovenskim upom po drugem kolu lahko tako le upamo, da slovensko reprezentanco podcenjujejo ne le njeni nasprotniki, temveč tudi krovna nogometna organizacija, ki bi jo v upanju po lahkem napredovanju poslala na noge Južnoafričanom. Daleč od tega, da bi bila "Bafana Bafana", za katero je gol v zadnjem letu dni španska vas, boljša ekipa od slovenske ...
Igranje v skupini z JAR pa seveda ni nujno pozitivno – favoriziranje domačih reprezentanc je seveda nekakšna tiha stalnica na prvenstvih in Fifa bi se znašla pred veliko (ne le finančno) zagato, če bi domačini izpadli že v drugem kolu. Koliko „vuvuzel“ bi prišlo gledati tekme manj znanih reprezentanc? Verjetno ne veliko. Favoriziranje domačih moštev ima seveda že dolgo zgodovino, spomnimo se le Guusa Hiddinka in Južne Koreje leta 2002 ...
Po drugi strani bi najtežji možni žreb Slovencem namenil sledeče – v prvem bobnu sta "smrtni izbor" prav gotovo Brazilija in Španija, ki praktično nimata konkurence, tako da bi tekma proti eni izmed njiju za „Trigije“ pomenila ultimativni preizkus njihovih zmožnosti. Seveda je igranje proti najboljšima reprezentancama na svetu največja možna nagrada za mlade slovenske fante, tako da je skupina z njima "slaba" le zaradi kakovostne superiornosti.
Tudi drugi boben skriva nekaj pasti, predvsem neugodne Severne Korejce, ki bodo v skladu s svojim jeklenim režimom prav gotovo tekli za vsako žogo. Potem so tu še Mehičani in reprezentanca ZDA. Dvoboj s Španijo bi obudil tudi stare spomine, saj se je Slovenija s furijo pomerila na obeh dosedanjih prvenstvih, obakrat izgubila, a bila vsakič vsaj enakovreden tekmec.
Brez konkurence v tretjem bobnu je Slonokoščena obala. Reprezentanca fantastičnih posameznikov ni le Dider Drogba, oranžni pa so najresnejši afriški kandidati za premierni naslov prvaka, za katerega pa bo verjetno tudi letos še prezgodaj. Z igro polno tempa, a (pre)malo goli so navdušili na prejšnjem SP. Nič manj nedolžni niso niti Ganci, ki gojijo podoben stil igre in bodo za vsakega vse prej kot ugoden nasprotnik.
Karkoli bo že določil petkov usodni ples kroglic si v Sloveniji lahko le zaželimo prvenstva, kot se spodobi. Boleča izkušnja z zadnjega velikega tekmovanja naj bo dobra šola, da medsebojnih sporov in nesoglasij nikakor ne gre skrivati, še manj pa razreševati daleč od doma v Južni Koreji … Naključje je hotelo, da gredo Slovenci zdaj spet južno, tokrat v Južno Afriko. To je, upamjo, zgolj simbolika.
Najboljši scenarij: Slovenija, Italija, Nova Zelandija, Urugvaj.
Najboljši scenarij št. 2: Slovenija, Južna Afrika, Honduras, Čile.
Najslabši scenarij: Slovenija, Španija, Mehika, Slonokoščena obala.
Najslabši scenarij št. 2: Slovenija, Brazilija, ZDA, Paragvaj.
