Zanimalo nas je, kaj je botrovalo njegovemu hitremu uspehu, a je ostal skromen. Povedal je, da je šele na začetku svoje kariere, "zato o uspehu ni smiselno govoriti."
Zavedam se, da me čaka še ogromno učenja in dela, preden bom lahko rekel, da sem uspešen. Zavedam se pa tudi odgovornosti mojega dela. Ravno zato sem že od začetka študija maksimalno vpet v proces.
Almedin Muharemović
Že v prvem letniku študija je začel delati pri Nogometnem klubu Rudar Velenje, kjer je pred tem igral nogomet. Ob študiju se je udeleževal tudi različnih kongresov in tečajev ter sodeloval s starejšimi fizioterapevti, ki so mu s svojimi izkušnjami pomagali pri delu.
Pravi, da se posveti čisto vsakemu pacientu, mu poskuša razumljivo razložiti, kaj se dogaja in kako bodo zadevo rešili: "Izbiram pozitivne besede, saj želim predstaviti telo kot močan organizem, ki se lahko pozdravi. Uporabljam različne metode ter tehnike, ki sem se jih do sedaj naučil ter vedno iščem izvor težav. Ob vsem tem dodam še malo humorja in dobim pozitiven rezultat."
Kako izgleda vaš delovni dan?
Običajno sem uro in pol, včasih tudi dve uri pred treningom na stadionu, kjer dobim opremo, se preoblečem in skupaj s svojimi tremi kolegi pripravim aparate ter vse ostale pripomočke potrebne za delo. Naše delo med drugim vključuje skrb za hidracijo igralcev, zato eden izmed nas pripravi izotonične ter individualno prilagojene napitke, vodo, po treningu pa tudi proteinske napitke. Približno eno uro pred treningom pridejo igralci in takrat se začne delo z njimi.
Moje delo najlažje razložim s primerjavo igralcev z dirkalnimi avtomobili. Po vsaki "vožnji" oziroma v našem primeru po treningu, je potreben mini servis, po "dirki" oziroma po tekmi pa malo večji.
Igralci so iz treninga v trening izpostavljeni zelo velikim silam na telo in ob tem pride do mikropoškodb. Moja naloga je, da pomagam pri regeneraciji telesa, saj si želimo čim hitrejšo pozitivno adaptacijo telesa in s tem izboljšanje fizične zmogljivosti. Svoje delo lahko razdelim na pripravo igralcev na trening, pripravljenost na prvo pomoč v primeru poškodbe oziroma nezgode med treningom, regeneracijo in rehabilitacijo poškodb po treningu ter preventivo pred poškodbami.
Večinoma se srečujem s preobremenitvenimi poškodbami v predelu mišic ali na njihovih narastiščih, bolečinami v kolenu ter hrbtenici. Rehabilitacija je individualno prilagojena, saj so si igralci med seboj različni. Do preobremenitve pride, ker telo ne zmore kompenzirati vseh sil in takrat nastopi dekompenzacija. Moja naloga je, da poiščem problem ter vzpostavim ravnovesje, oziroma pomagam telesu, da lahko znova kompenzira.
V sklopu preventive sodelujemo s kondicijskim trenerjem, kjer se osredotočamo na proprioceptivne vaje ter individualno prilagojene treninge. Naš cilj je povečanje mobilnosti, kontrole oziroma zavedanja gibanja in iskanje mišičnega ravnovesja.
Kaj pa pred tekmo?
Moje delo pred tekmo se bistveno ne razlikuje v primerjavi s treningom. Glavna razlika je odhod v karanteno na dan tekme ali en dan prej. V karanteni je moja naloga skrb za splošno zdravje igralcev ter strokovnega štaba, opravim potrebne terapije ter pripravim igralce na tekmo.
Kako je z delom v hotelu?
V hotelu je proces dela enak kot v klubu. Razlika je le, da prilagodim terapijo splošni populaciji. Mislim, da me cenijo ravno zaradi dejavnikov, ki sem jih že naštel. Glavni pokazatelj je pa zadovoljstvo pacientov.
Slišali smo, da je ura vašega dela v hotelu zelo cenjena in je cena kar visoka ...
Gostje hotela so poslovneži iz Rusije ter sosednjih držav. O ceni terapije ter mojemu zaslužku ne bi govoril. Je pa višji cenovni razred. Celoten proces v hotelu temelji na anonimnosti gostov.
Zakaj ste se odločili za študij fizioterpije?
Že od otroštva je bil moj cilj postati nogometaš. S sedmimi leti sem začel trenirati pri NK Rudar Velenje. Po končani Športni Gimnaziji sem se vpisal na študij Geotehnologije in Rudarstva v Velenju, saj sem želel pridobiti poklic. Opravil sem vse izpite, razen praktičnega usposabljanja, zaradi profesionalnega igranja nogometa. Tekom kariere sem imel težave s kolenom, zaradi katerega sem pri 22. letih moral zaključiti z aktivnim igranjem.
Nato sem se odločil dokončati študij, kar je pomenilo, da sem moral pred diplomo opraviti še praktično usposabljanje v Premogovniku Velenje. To je trajalo pet mesecev in v tem času sem spoznal, kako težko je to delo. Kapo dol vsem kameratom!
Ugotovil sem tudi, da me to delo ne veseli. Želel sem ostati v stiku s športom, saj sem celo življenje bil v tem okolju. V času rehabilitacije po operaciji kolena sem se zbližal z delovanjem telesa ter anatomijo. Ko sem sestavil vse delčke slike, sem ugotovil, da je študij fizioterapije primeren zame.
Ste se poleg študija še kaj dodatno izobraževali?
Že v času študija sem se dodatno izobraževal na kongresih ter tečajih. Ogromno mi je pomenilo, da sem po končanem prvem letniku lahko začel delati v NK Rudar Velenje, kjer sem že nabiral izkušnje. Nasvete so mi dajali tudi starejši in izkušenejši fizioterapevti, katere sem spoznal kot nogometaš.
Tekom tretjega letnika sem pridobil dodatno znanje v okviru enoletnega mentorstva s strani fizioterapevta angleške ragbi reprezentance, ki mi je omogočil tudi obisk in praktično delo v njegovi zasebni ambulanti.
Tako sem prišel na idejo o študiju osteopatije. V Sloveniji ta študij še ne obstaja, zato sem se vpisal na magistrski program v Kopenhagnu. Zaradi službenih obveznosti študiram izredno, zato me v naslednjih štirih letih, kolikor traja študij, čakajo vsakomesečni obiski Danske. Prvi vtis je več kot pozitiven, saj pridobivam znanje, ki sem ga iskal.
Ste se v času študija srečali s kakšnimi težavami? Ste kdaj pomisli, da ste se napak določili?
Preden sem se vpisal sem si vzel čas ter premislil kaj hočem delati v življenju. Pošsestih mesecih razmišljanja ter raziskovanja sem se odločil za daljšo in težjo pot. Vedel sem kaj si želim postati in kakšen je moj cilj. Ravno zato nisem imel nobenih težav v času študija. Bilo je ravno obratno. Iz meseca v mesec je moja želja po znanju rasla. Opravil sem vse izpite v prvem roku ter z lepimi ocenami.
Kot bivši nogometaš je zame pozitivna lastnost ta, da delam v športu in sem še vedno del nogometne ekipe z drugačno vlogo. Poleg te lastnosti je še lepši občutek pomagati nekomu, ki se znajde v težavah. Vsi vemo kako se počutimo, kadar nas kaj boli.
Bili ste aktivni že skozi študentska leta. Kaj vse ste počeli?
Moje obštudijske dejavnosti so se začele v prvem letniku na Alma Mater, ko sem se prijavil za vodjo projekta "Rehabilitacija mladih športnikov". Ta projekt smo skupaj s kolegi uspešno izvajali v času študija, naše delo smo tudi predstavili na eni izmed študentskih konferenc.
V drugem letniku sem se pridružil tutorjem, kjer sem dobil vlogo predsednika tutorskega sistema do zaključka študija. Sodeloval sem tudi s Študentskim svetom ter pri projektu celostne obravnave starostnika po odpustu iz kliničnega okolja. Odigral sem tudi polfinalno nogometno tekmo študentske lige za ekipo Team Alma Mater, ki smo jo zmagali, vendar v finalu nisem mogel sodelovati, znova zaradi kolena. Finalno tekmo so kolegi zmagali in osvojili študentsko nogometno ligo.
Kje se vidite čez deset let?
Karkoli bom delal, si želim biti ob tem vesel ter nasmejan.
Kaj svetujete vsem, ki so se prav tako odločili za študij fizioterpije na Alma Mater?
Pri vsakem poklicu je za uspeh potrebno vložiti veliko truda. Tako je tudi pri fizioterapiji. Pridobiti moramo veliko znanja in nositi odgovornost najprej do sebe, nato do pacienta, družbe ter stroke.
Študentom predlagam sprotno učenje, saj bodo na tak način odnesli največ znanja in pridobili na času. Vključevanje v obštudijske dejavnosti jim bo omogočilo pridobitev dodatnega znanja in spoznavanje kolegov, s katerimi lahko spletejo tudi prijateljstva. Študij je na prvem mestu, ampak z ustrezno razporeditvijo časa se ni potrebno odpovedati študentskim zabavam ter hobijem. Za konec še predlagam, naj se ne bojijo visokih ciljev.
dezurni@zurnal24.si
