"Vse je enako," je po prvem obisku Stamford Bridga, ko je svoj nekdanji klub Chelsea gledal na eni izmed ligaških tekem, razlagal José Mourinho. Klub, ki ga še vedno imenuje kot "my Chelsea" (moj Chelsea, op. p.) naj bi se še vedno enako ogreval, enako pripravljal na tekmo in, kar je najbolj pomembno - enako igral. Povratna tekma Lige prvakov je bila idealna priložnost, da Portugalec z Interjem dokaže, kako (pre)hitro so mu pri modrih pokazali vrata.
Po tekmi je José Mourinho za SKY Sports dejal: "Ko je bilo tekme konec sem v slačilnici precej proslavljal. To je bila velika zmaga za mojo ekipo. Kot sem rekel že prej sem profesionalec, ljubim Chelsea, ljubim ta stadion in te ljudi, a vseeno sem profesionalec. Kdo ve - morda v prihodnosti treniram kakšno drugo angleško ekipo in se sem (spet) vrnem kot nasprotnik."
Velikega rivala na nasprotni klopi Carla Ancelottija je želel (in ga verjetno tudi je) presenetiti z napadalno prvo postavo, ki je vključevala vse tri "topničarje" v konici napada - Samuela Eto'oja, Gorana Pandeva in Diega Milita. Prvi polčas je bil kljub temu bolj podoben šahovski partiji, Chelsea pa si je prve priložnosti pripravil v zaključku prvih 45 minut. Na njihovo žalost so se priložnosti napadalcev Nicolasa Anelkaja in Didierja Drogbaja vedno zaletele v blok katerega izmed požrtvovalnih Interjevih branilcev, sicer bi po vsej verjetnosti končale v mreži.
Bolj kot so tekle minute v nadaljevanju, bolj so domači potrebovali gol, s katerim bi si zagotovili nadaljevanje. Nefunkcionalna sredina igrišča, kjer sta razočarala predvsem Michael Ballack in Frank Lampard, ni zmogla pripraviti zrelih priložnosti za svoje napadalce. Tudi Joe Cole in Salomon Kalou nista spremenila razmer na igrišču. Ko je že kazalo, da bi bili lahko gostje zaradi zapravljenih priložnosti (Pandev, Milito sama pred vratarjem Rossom Turnbullom) je vedno bolj nervoznega Mourinha odrešil Eto'o. Kamerunec je sprejel izvrstno žogo Wesleyja Sneijderja, pobegnil Alexu in mojstrsko zaključil z zunanjim delom nogometnega čevlja. Mourinho se je za trenutek spozabil in odkrito proslavljal, nato pa kar malce potihoma odšel nazaj na klop. Frustracija Chelseaja je bila vedno bližje vrhuncu in ceno je plačal Drogba zaradi brce v Thiaga Motto. Zanimivo - še tretjič zapored modri zapuščajo tekmovanje po izključitvi napadalca Slonokoščene obale. Modri tako nadaljujejo svojo bolečo zgodovino v Ligi prvakov. Ancelottija je Roman Abramovič pripeljal ravno zato, da bi mu pripeljal tako željeni pokal. Kaj bo storil sedaj?
CSKA "obril" seviljske brivce, prvič med osem po letu 1993
Kdo bi si upal to trditi pred tekmo, toda moskovski CSKA potuje v četrtfinale, medtem ko Sevilla maha v slovo in ostaja le s finalom španskega pokala v rokah! Na vročem Sánchez Pizjuánu so domači pričakovali lahko zmago ali vsaj remi brez golov, s katerim bi se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, a Rusi so prišli z drugačno računico. Tomáš Necid je goste z natančnim strelom povedel v vodstvo, a je že v naslednjem napadu takoj odgovoril Diego Perotti. Domače je na koncu "ubilo" katastrofalno posredovanje sicer vedno zanesljivega vratarja Andrésa Palopa, ki je navidez nenevaren poizkus Keisukeja Honde iz prostega strela odbil pod lastno prečko. Sevilla ni zmogla dveh zadetkov in Moskovčani se veselijo velikega, predvsem pa nenadejanega uspeha. Med zadnjih osem jih ni bilo vse od sezone 1992/93, ko je bilo četrtfinale sestavljeno iz dveh skupin, CSKA pa je bil v družbi kasnejših prvakov Marseilla, Rangers in Clubb Bruggea zadnji in - izpadel.
Liga prvakov, osmina finala, povratni tekmi:
Chelsea : Inter Milano 0:1 (0:0) /1:2/*
Eto'o (79)
RK: Drogba (87/Chelsea)
Sevilla : CSKA Moskva 1:2 (1:1) /1:1/*
Perotti (41); Necid (39), Honda (55)
* izid prve tekme
